ࡱ> $ bjbj$0 @%hxxD((( (dU:((>>>?JAJAJAJAJAJAJ$YP\^eJ eJ>>HUKKKpr>>?JK?JKKY  ?>l .+J4U0dUf\8\L??\!P(KeJeJIdU\x& :$Ob inski svet Ob ine Jezersko je na podlagi 2. to ke 11. lena, 38. in 52. lena Zakona o prostorskem na rtovanju - ZPNa rt (Uradni list RS, at. 33/07, 70/08  ZVO-1B, 108/09, 80/10  ZUPUDPP, 43/11  ZKZ-C, 57/12, 57/12  ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14  odl. US, 14/15  ZUUJFO in 61/17  ZUreP-2) ter v skladu s 15. len Statuta Ob ine Jezersko (Uradni vestnik Ob ine Jezersko, at. 05/2017  UPB1) na 3. redni seji dne 30. 1. 2019 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o Ob inskem prostorskem na rtu Ob ine Jezersko Besedilo Odloka o ob inskem prostorskem na rtu Ob ine Jezersko (Uradni list RS at. 72/2015) se v celoti nadomesti z besedilom: Ob inski svet Ob ine Jezersko je na podlagi 2. to ke 11. lena, 38. in 52. lena Zakona o prostorskem na rtovanju - ZPNa rt (Uradni list RS, at. 33/07, 70/08  ZVO-1B, 108/09, 80/10  ZUPUDPP, 43/11  ZKZ-C, 57/12, 57/12  ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14  odl. US, 14/15  ZUUJFO in 61/17  ZUreP-2) ter v skladu s 15. len Statuta Ob ine Jezersko (Uradni vestnik Ob ine Jezersko, at. 05/2017  UPB1) na 3. redni seji dne 30. 1. 2019 sprejel ODLOK O OB INSKEM PROSTORSKEM NA RTU OB INE JEZERSKO UVODNE DOLO BE uvod) S tem odlokom sprejme Ob ina Jezersko Ob inski prostorski na rt (v nadaljevanju: OPN) Ob ine Jezersko. vsebina in sestavine odloka) Odlok OPN sestavlja tekstualni in grafi ni del, ki se delita na strateaki in izvedbeni del. Besedilo OPN obsega naslednja poglavja: I. Uvodne dolo be II. Strateaki del Sploane dolo be Izhodia a in cilji prostorskega razvoja ob ine Zasnova prostorskega razvoja ob ine Zasnova gospodarske javne infrastrukture Okvirna obmo ja naselij vklju no z obmo ji razpraene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo Usmeritve za razvoj v krajini Usmeritve za dolo itev namenske rabe zemljia  Usmeritve za dolo itev prostorskih izvedbenih pogojev. III. Izvedbeni del Sploana dolo ila Namenska raba prostora Sploani prostorski izvedbeni pogoji Podrobni prostorski izvedbeni pogoji Prostorski izvedbeni pogoji na obmo jih OPPN IV. Prehodne in kon ne dolo be V. Priloge: Priloga 1 - Vrste dovoljenih gradenj zahtevnih in manj zahtevnih objektov po namenski rabi Priloga 2 - Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi Priloga 3 - Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja Grafi ni del strateakega dela OPN vsebuje naslednje karte: `tevilkaKartaMerilo2.1.1 Zasnova prostorskega razvoja1:50.000Zasnova gospodarske javne infrastrukture1:50.0002.1.2.1Prometna infrastruktura1:50.0002.1.2.2Okoljska infrastruktura1:50.0002.1.2.3Energetska infrastruktura1:50.0002.1.3.1Usmeritve za razvoj poselitve1:50.0002.1.3.2Usmeritve za razvoj v krajini1:50.0002.1.3.3Usmeritve za dolo itev namenske rabe zemljia  in prostorskih izvedbenih pogojev1:50.000 Grafi ni del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: `tevilkaKartaMerilo1Pregledna karta ob ine z razdelitvijo na liste1:50.0002Pregledna karta ob ine s prikazom osnovne namenske rabe in klju nih omre~ij gospodarske javne infrastrukture1:50.0003Prikaz obmo ij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejae namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev1:5.0004Prikaz obmo ij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture1:5.000 uporabljeni izrazi) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: Avtobusno postajalia e je ozna ena prometna povraina, dolo ena za postanek avtobusov, ki omogo a varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov. Avtohton prvoten, doma , nastal na kraju, kjer se pojavlja, izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov). Bruto eta~na povraina (BEP) stavbe (po OPN) je skupna povraina vseh eta~ nad terenom izra unanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri mansardi se upoateva tisti del bruto eta~nih povrain, kjer je svetla viaina prostora ve ja od 1,60 m. Pri izra unu BEP se ne upoatevajo povraine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite. Degradiran prostor je del naselja oziroma obmo je zunaj naselja, v katerem so tehni ne, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekoloake razmere zmanjaane do stanja neuporabnosti in je prenova za o~ivitev nujna, oziroma je obmo je zunaj naselja, na katerem je zaradi lovekove dejavnosti ali opustitve le-te prialo do degradacije in je sanacija nujna. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoje emu objektu dozida ali nadzida nov del objekta. Pri izra unu BEP za dozidavo in nadzidavo objekta se ne upoateva povrain kleti. Dvoj ek je prostostoje a stanovanjska stavba praviloma z enotnim gradbenim dovoljenjem. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski enoti s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (lo i ju skupni po~arni zid) in imata lo eni gradbeni parceli in lo ena vhoda. V primeru, da se ne urejata z enotnim gradbenim dovoljenjem, mora biti zagotovljena skladnost projekta. Enota urejanja prostora je obmo je z enotnimi zna ilnostmi prostora, na katerem se dolo i namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dedia ine ter za posamezne vrste posegov v prostor dolo ijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo ob inskega podrobnega prostorskega na rta, e je ta predviden. Enota urejanja prostora (EUP) je obmo je s praviloma eno podrobnejao namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih dolo il za posami ne EUP. Enostanovanjska stavba je prosto stoje  objekt z enim oz. najve  dvema stanovanjema in skupnimi infrastrukturnimi priklju ki. Eta~a po OPN je del stavbe med pohodno povraino in stropom ali streho. Eta~nost objekta je dolo ena s atevilom eta~ nad terenom, pri emer se kot eta~a atejejo pritli je (P), mansarda (M), terasa (T) in nadstropje (N). Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ) je razmerje med zazidano povraino stavbe (stavbia em) in povraino parcele objekta. V dele~ stavbia a se ateje vse zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte, ki imajo enega ali ve  prostorov v katerega lovek lahko vstopi. V dele~ stavbia a ne ateje povraina kleti, e je v celoti vkopana. Faktor zelenih povrain (FZP) je razmerje med povraino parcele objekta, ki mora ostati zelena, kar pomeni, da ima zemljino in vegetacijski sloj, in celotno povraino parcele objekta. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omre~ja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih slu~b skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka dolo ena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omre~ja v sploani rabi. Gospodarska javna infrastruktura je dr~avnega in lokalnega pomena. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. Grajeno javno dobro so zemljia a in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni sploani rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. Katalog ograj je elaborat z naslovom  Katalog ograj, januar 2019 . Klasi na fr ada je dvokapna fr ada. Streaine fr ad morajo imeti enake naklone kot osnovna streha in ne smejo segati viaje od slemena osnovne strehe. Stranici fr ade morata biti ometani, napua  je dopusten do 30 cm. Klet (kratica K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritli ja navzdol. Komunalna oprema so: objekti in omre~ja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih slu~b varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, objekti in omre~ja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih slu~b po predpisih, ki urejajo energetiko, na obmo jih, kjer je priklju itev obvezna, objekti grajenega javnega dobra in sicer ob inske ceste, javna parkiria a in druge javne povraine. Kulturna krajina je rezultat vzajemnih u inkov naravnih procesov in lovekovega delovanja; je obmo je, katerega strukturo, razvoj in funkcijo prete~no dolo ajo lovekovi posegi in dejavnost v prostoru. Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je bil zgrajen pred 31. decembrom 1967. Mansarda (v nadaljevanju M) je prostor pod poaevno streho, z viaino kolen nega zidu najve  1 m. e je kolen ni zid viaji, se mansarda ateje za eta~o. Nadomestna gradnja je novogradnja, ko se na stavbia u poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt enakih viainskih in tlorisnih gabaritov. Nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma, od pritli ja navzgor. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni in~enirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inatalacijami in tehnoloakimi napravami. Obmo je nacionalne prepoznavnosti: Za obmo je nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine je zna ilna velika gostota kulturne dedia ine in atevilne medsebojne, pogosto zgodovinsko pogojene povezave. So pomemben del narodove identitete in tvorijo prepoznavno kulturno krajino visoke do~ivljajske vrednosti. Obmo je naselja je s prostorskim aktom dolo eno obmo je strnjeno grajenih stavb razli nih namembnosti s pripadajo imi povrainami, potrebnimi za njihovo uporabo in obmo je povrain, predvidenih za airitev. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in ali v celoti ali prete~no obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana son na energija. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruai ali razgradi in se vzpostavi prejanje stanje. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za ia enje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov. Osnovna oskrba prebivalcev vklju uje osnovno aolo, vrtec, trgovino, oskrbne in storitvene dejavnosti. Otroako igria e je prostor za potrebe otroake igre, opremljen z urbano opremo in praviloma zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali razli nim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev na rtovana v sklopu parka ali drugega obmo ja. Parcela objekta je zemljia e, sestavljeno iz ene ali ve  zemljiakih parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene povraine, ki slu~ijo temu objektu oziroma je predvidena ureditev povrain, ki bodo slu~ile takanemu objektu. Kot parcela objekta se atejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljia a objektov po prejanjih predpisih. Poseg v prostor je poseg v ali na zemljia e z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizi ne strukture na zemeljskem povraju ter pod njim. Praviloma - izraz pomeni, da je treba upoatevati dolo ila odloka; e to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni mo~no, je treba odstop od dolo il tega odloka obrazlo~iti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. Priobalno zemljia e je zemljia e, ki neposredno meji na vodno zemljia e, dolo eno v skladu s predpisi s podro ja voda. Na vodah 1. reda sega meja priobalnih zemljia  15 m od meje vodnega zemljia a. Na vodah 2. reda sega meja priobalnih zemljia  5 metrov od meje vodnega zemljia a. Zunanje meje priobalnih zemljia  so lahko razen z uredbo dolo ene druga e. Pritli je (kratica P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko povraino ali najve  1,4 m nad njo, merjeno od najni~je kote terena ob objektu. Ravna streha je streha brez ali z minimalnim naklonom do 7 %. Raa en teren so povraine, ki ohranjajo neposreden stik z geoloako podlago in s tem sposobnost zadr~evanja in ponikanja vode. Regulacijske rte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno na rtovano obmo je javnega dobra) se praviloma uporabljajo za dolo evanje meja javnega prostora, do katerega se lahko na rtujejo in gradijo objekti: regulacijska linija (RL) je rta, ki lo uje obstoje e in predvidene odprte ali grajene javne povraine od povrain v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih povrain ter z linijo grajenega javnega dobra; gradbena meja (GM) je rta, ki je novozgrajeni oziroma na rtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljia a; gradbena meja se lahko dolo a posebej za vsako eta~o objekta. gradbena linija (GL) je rta, na katero morajo biti z enim robom  s fasado, postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljia ih ob tej rti; okvirno na rtovano obmo je javnega dobra je obmo je, ki praviloma predstavlja obmo je varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehni nih zna ilnosti obstoje ega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljaave, pri emer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, e se njena prostornina ne spremeni za ve  kakor 10 %. Revitalizacija pomeni funkcijsko in oblikovno prenovo. Sleme je vrhnji rob ostreaja ali sti ni rob streanih ploskev in je hkrati najviaja to ka streane konstrukcije. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upotevanju hidrolokih, ekolokih, krajinskih in drugih vidikov. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledi no pove a vpliv objekta na okolico. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je ve  kot 50 % BEP namenjenih bivanju. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena za asnemu reaevanju stanovanjskih potreb socialno ogro~enih oseb, starejaih, atudentov ali otrok, kot so dijaaki in atudentski domovi, delavski domovi, domovi za starejae, domovi za terapevtske skupine, zavetia a za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vklju ujejo bivanje. Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom. Strokovna podlaga za kulturno krajino je dokument z naslovom: Strokovne podlage za poselitev v povezavi z varstvom kulturne dedia ine in varstvom kulturne krajine za airae obmo je naselja Zgornje Jezersko; Locus, januar 2019. Svetla viaina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa. Terasna eta~a (kratica T) je zgornja eta~a stavbe neposredno nad ravno streho. Bruto eta~na povraina terasne eta~e ne sme presegati 50 % BEP eta~e pod njo. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca infrastrukture, kateri je koridor namenjen, v skladu s predpisi. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, dolo en v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca. Ve stanovanjska gradnja je stanovanjsko obmo je s tremi ali ve  stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpi , stolpnica in podobni stanovanjski objekti). Veduta (vedutna izpostavljenost) je poudarjen pogled na krajino, naselje ali del iz dolo ene to ke opazovanja (praviloma javne povraine) z jasno dolo eno smerjo in prostorsko zaokro~enim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali obmo je. Objekt je vedutno izpostavljen, e je znotraj vedute. Viaina objekta, ki je dolo ena s tem odlokom, se meri od najni~je kote terena ob objektu do kote najviaje to ke strehe (sleme). Vodno zemljia e je zemljia e na katerem je voda trajno ali ob asno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidroloake, geomorfoloake in bioloake razmere, ki dolo ajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljia e teko ih voda obsega osnovno strugo teko ih voda, vklju no z bregom, do izrazite geomorfoloake spremembe. Vodno zemljia e stoje ih voda obsega dno stoje ih voda, vklju no z bregom, do najviajega zabele~enega vodostaja. Za vodno zemljia e se atejejo tudi opua ene struge in prodia a, ki jih voda ob asno ae poplavlja, mo virja in zemljia e, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Vzdr~evanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogo a njegovo uporabo, obsega pa redno vzdr~evanje in vzdr~evalna dela v javno korist. Redno vzdr~evanje pomeni izvedbo investicijsko vzdr~evalnih del, popravil, gradbenih, inatalacijskih in obrtniakih del ter izboljaav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjauje ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev. Vzdr~evalna dela v javno korist pomenijo izvedbo takanih vzdr~evalnih in drugih del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takanega posebnega zakona, dolo eno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja dolo ene vrste gospodarske javne slu~be lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost. Za asni objekt: odprti sezonski gostinski vrt, mobilne enote sanitarij, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v monta~nem aotoru do 500 m z viaino najviaje to ke 6 m, cirkus, tribuna za gledalce na prostem oziroma proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehni ne zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Za asni objekt je treba odstraniti po poteku asa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v aestih mesecih od za etka gradnje. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljia u, na katerem je bil zgrajen. Zaselek je naselje z najve  10 manj zahtevnimi objekti. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. Zelene povraine naselja so povraine namenjene pre~ivljanju prostega asa, predvsem rekreaciji in aportu na prostem, parki ter druge javne zelene povraine, ki so namenjene izboljaanju kvalitete bivanja v naselju. Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno dolo en v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka dolo ajo predpisi s podro ja prostorskega na rtovanja in graditve objektov. Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki ozna ujejo posameznike in ki so zapisani v moaki spolni slovni ni obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moake in ~enske. Izrazi, ki so v celoti povzeti po veljavni zakonodaji, imajo naveden zakon, iz katerega so povzeti. Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: KraticaPomen kraticeBEPbruto eta~na povraina EUPenota urejanja prostoraFZPfaktor zelenih povrainFZfaktor zazidanosti parceleGJIgospodarska javna infrastrukturaGLgradbena linijaGMgradbena mejaNRPnamenska raba prostoraOPNob inski prostorski na rtOPPNob inski podrobni prostorski na rtPIPprostorski izvedbeni pogojiPPIPposebni prostorski izvedbeni pogojiPpritli jePMparkirno mestoRLregulacijska linija STRATE`KI DEL SPLO`NE DOLO BE Vsebina strateakega dela) Besedilo strateakega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: Izhodia a in cilji prostorskega razvoja ob ine Zasnova prostorskega razvoja ob ine Zasnova gospodarske javne infrastrukture Okvirna obmo ja naselij vklju no z obmo ji razpraene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo Usmeritve za razvoj v krajini Usmeritve za dolo itev namenske rabe zemljia  Usmeritve za dolo itev prostorskih izvedbenih pogojev IZHODI` A IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OB INE Izhodia a prostorskega razvoja ob ine Usmeritve iz hierarhi no nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajo ih sektorskih dokumentov) Na rtovanje prostorskega razvoja ob ine upoateva naslednja razvojna na ela ter hierarhi no nadrejene prostorske in sektorske akte: Strategija na rtovanja prostorskega razvoja ob ine izhaja iz predstave o omogo anju kakovostnega ~ivljenjskega okolja, dose~enega z usklajevanjem razli nih prostorskih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi tako, da ne bodo ogro~ene bodo e generacije. Prostorski razvoj ob ine mora s preudarnim izkoria anjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranjanjem krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoatevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora. Prostorski razvoj ob ine Jezersko bo sledil na elom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2009, Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitatna direktiva, Pti ja direktiva, Ramsarska, Bernska in Arhuaka konvencija). To pomeni predvsem zagotavljanje izena evanja prostorskih mo~nosti na celotnem obmo ju ob ine, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno rabo, ohranjanje kulturne dedia ine, ustrezno rabo prostora in ohranjanje lokalne identitete. Prostorski razvoj ob ine bo sledil Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskemu redu Slovenije na sploani ravni in posebej v dolo ilih, ki se nanaaajo na Jezersko, z upoatevanjem razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora, ae posebej s podro ij oskrbe s pitno vodo, oskrbe z energijo, kmetijstva, gozdarstva ter varstva narave in ohranjanja kulturne dedia ine. Regionalni razvojni program Gorenjske 2014  2020 (v nadaljevanju RRP) dolo a cilje in razvojne prioritete s podro nimi usmeritvami in tematiko razvojnih projektov: S pametnim izkoria anjem naravnih virov do povezanega znanja, delovnih mest in kakovostnega ~ivljenja, ki ga ~elimo ~iveti in ga ~elite do~iveti. Iz ponudnika komponent v ponudnika gotovih izdelkov z lastnimi blagovnimi znamkami. Dolo a tudi razvojno specializacijo: S kolesom na vrh, kar ne pomeni dejanskega vzpona s kolesom na vrhove naaih gora, ampak ~eli Gorenjska na najviaji vrh v Sloveniji in v svetu v smislu prepoznavnosti in razvitosti. Za obmo je ob ine Jezersko v okviru ukrepov izpostavlja: Dodajanje vrednosti regionalnim lesnim izdelkom ter njihova uporaba na Gorenjskem. Revitalizacijo dedia ine z do~ivetji tradicije. O~ivitev in obnova vaakih jeder. Razvoj aportnega in klimatsko-zdraviliakega turizma. Strategija upoateva : varstvene zahteve, ki izvirajo iz temeljnih zna ilnosti naravnega okolja, na obmo ju ob ine, ugotovitve o stanju in te~njah ter razvojnih pobudah in razvojnih mo~nostih, strokovne preveritve prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privla nosti prostora, sektorske omejitve, podane v smernicah nosilcev urejanja prostora. Stanje in te~nje dosedanjega prostorskega razvoja v ob ini) Osnovne ugotovitve so podane na podlagi podatkov SURS in GURS, ki jih je bilo mo~no pridobiti leta 2016, ter na podlagi analiz strokovnih podlag in prostorskih aktov ob ine, ki so veljali leta 2017. Ob ina Jezersko je nastala leta 1998 z razdru~itvijo od Ob ine Preddvor, ko se je na referendumu 82 % volivcev opredelilo za samostojno ob ino, dr~avni zbor pa je referendumsko voljo upoateval in 7. 8. 1998 ustanovil Ob ino Jezersko. Uradno je za ela poslovati 1. januarja 1999. Ob ina Jezersko se razprostira na 68,8 km in predstavlja 3 % povraine Gorenjske statisti ne regije. Na zahodu meji na Ob ino Tr~i , na jugu na Ob ino Preddvor, na jugovzhodu na Ob ino Kamnik ter Ob ino Sol ava, na severu in vzhodu pa na Republiko Avstrijo. Obmo je se nahaja med Kamniako Savinjskimi Alpami in Karavankami na nadmorski viaini med 700 in 2558 mnv. S 625 prebivalci je ena najmanjaih in tudi najredkeje poseljenih ob in v Sloveniji (9,11 prebivalci/km). V ob ini sta dve naselji: Zgornje Jezersko in Spodnje Jezersko. Skupni prirast prebivalstva v Ob ini Jezersko v letu 2016 je bil minimalen, pozitiven je le naravni prirast, negativna sta oba selitvena (s tujino in med ob inami). Na delo se izven ob ine od 231 delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov) ne vozi le 40 Jezerjanov (17 %), Ostali potujejo na delo v druge ob ine in sicer najve  v Kranj (81 prebivalcev) in Ljubljano (43 prebivalcev), Na Jezersko se na delo vozi 57 ljudi, od tega najve  iz Kranja, sledita mu Ljubljana in Predvor. Indeks delovne migracije znaaa v ob ini 42. Izobrazbena struktura delovno aktivnega prebivalstva (15 - 64 let) je bila v letu 2016 zelo podobna slovenskemu povpre ju. Od 529 delovno aktivnih prebivalcev jih je 119 (23 %) imelo zaklju eno osnovnoaolsko izobrazbo ali manj, 288 (54 %) srednjeaolsko izobrazbo ter 75 (23 %) viajeaolsko izobrazbo ali ve . Najve  stavb se je zgradilo v obdobju 1961 in 1970 (65), nekaj manj se jih je zgradilo takoj po drugi svetovni vojni (55). V ob ini najve ji odstotek dejanske rabe prostora obsegajo gozdna zemljia a, teh je kar 82 % vseh povrain. Pozidanih in sorodnih zemljia  je komaj odstotek. Kmetijskih zemljia  je zelo malo, od tega najve  trajnih travnikov in sicer 6 %, 10 % je suhih, odprtih zemljia  s posebnim rastlinskim pokrovom in odprtih zemljia  brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom skupaj. Bilance namenske rabe zemljia  v prostorskih aktih ob ine dajo podatek, da je kar 81 % celotne povraine ob ine v namenski rabi gozda in le 1,3 % v stavbnih rabah. Od nestavbnih rab je najve ji dele~ kmetijskih zemljia  (8 %), slabih 10 % pa je ostalih nestavbnih rab. Kar 33 % vseh stavbnih zemljia  ob ine je namenjenih stanovanjskim povrainam, sledijo obmo ja povrain cest s 27 % dele~em, obmo ja povrain za razpraene poselitve izven naselij s 24 % dele~em in obmo ja zelenih povrain z 9 % dele~em. Ostala obmo ja so uvra ena med obmo ja energetske in okoljske infrastrukture, osrednjih obmo ij centralnih dejavnosti in povraine za turizem. Vseh stavbnih zemljia  skupaj je dobrih 88 ha. Najve ji dele~ prostorske rezerve (nepozidanih stavbnih zemljia ) se izkazuje na obmo jih za stanovanja (24 % ali 7 ha) in na obmo jih razpraene poselitve (21,66 % ali 4,5ha). Vseh prostorskih rezerv skupaj je 14,21 ha ali 16,19 % vseh stavbnih zemljia  ob ine. Vendar pa je treba izpostaviti, da so stavbna zemljia a narisana tudi na obmo jih vodotokov, strmih reliefih ali na obmo jih, kjer s podrobnimi izvedbenimi pogoji gradnja ni dopustna. Zato je dejanskih prostorskih rezerv mnogo manj. Omejitve v prostoru se nanaaajo predvsem na obmo ja naravne in kulturne dedia ine, poplavna ter erozijska obmo ja. Od tega povrainsko obsegajo posamezne omejitve: obmo ja ohranjanja narave  40,7 % vsega ob inskega teritorija, varstvo kulturne dedia ine  6,8 % vsega ob inskega teritorija, varstvo pred akodljivim delovanjem voda (poplavna obmo ja in erozija)  82 % vsega ob inskega teritorija (ve ina erozija). Ostali podatki za stanje in te~nje prostorskega razvoja ob ine po posameznih vsebinah akta se nahajajo v nadaljnjih poglavjih. Mo~nosti in izzivi prostorskega razvoja ob upoatevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v ob ini ter razvojnih potreb dr~ave in regije) Najpomembnejai izzivi ob ine so: KREPITEV GOSPODARSKE AKTIVNOSTI V OB INI V ob ini se je v preteklih letih zmanjaevalo atevilo delovnih mest, medtem ko je ve ina delovno aktivnega prebivalstva ~e sedaj zaposlenega izven ob ine. Kljub relativno nizki stopnji brezposelnosti je za Jezersko klju ni izziv, kako izkoristiti potenciale za ustvarjanje novih, kakovostnih in predvsem zelenih delovnih mest v sami ob ini ter tako pove ati gospodarsko stabilnost in posledi no tudi ve jo socialno varnost prebivalcev. Ob ina ~eli spodbuditi in motivirati mlade ter jim ponuditi prilo~nost in pomo , da razvijejo lastne podjetniake ideje. Trajnostni turizem, lesna predelava, prehranska in energetska samooskrba, dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom in razvoj storitev za lokalne in airae potrebe so prepoznana podro ja, na katerih namerava ob ina podpirati gospodarski razvoj ter v najve ji mo~ni meri izkoristiti ukrepe in storitve podpornega okolja v regiji in na nacionalni ravni, saj je to v ob ini razmeroma aibko. OHRANJATI POSELJENOST IN KAKOVOST BIVANJA, V DRU}BENO }IVLJENJE SKUPNOSTI VKLJU EVATI VSE PREBIVALCE `tevilo prebivalcev v ob ini se je sicer v zadnjih letih zopet rahlo pove alo, vendar je nevarnost odseljevanja visoka zlasti pri mladih. Klju ni izziv ob ine je zagotavljati pogoje, ki bodo omogo ali vitalni razvoj skupnosti vklju no z rastjo atevila prebivalcev. Prebivalci Jezerskega imajo omejen dostop do javnih in drugih sploanih storitev. Obstaja nevarnost, da se zaradi zmanjaevanja virov financiranja in nizkega obsega posla, ki vpliva na ekonomi nost poslovanja, dostop do storitev ae nadalje kr i. Ohranjanje medgeneracijsko povezane, solidarne in odprte skupnosti je temelj, na katerem gradimo prihodnost ob ine. Vklju evanje vseh dru~benih skupin in ustvarjanje prilo~nosti ob anov. Skrb za vse generacije, ae posebej starejae, pa ob krepitvi prostovoljstva in dru~benega inoviranja odpira tudi prilo~nosti za zaposlovanje. MLADIM DRU}INAM OMOGO ITI POGOJE ZA BIVANJE Pravijo, da na mladih svet stoji. Mladi Jezerjani so navezani na skupnost in imajo velik interes za njen nadaljnji razvoj. Hkrati pa pomanjkanje delovnih mest in stanovanj vodi v odseljevanje. Ponudba stanovanjskih povrain za mlade dru~ine, ve  prosto asnih in drugih dru~benih aktivnosti za vse starostne skupine mladih so dejavniki, ki lahko ob delovnih mestih odlo ilno pripomorejo k ohranjanju vitalne, ~ivahne in napredne skupnosti. ZAGOTAVLJATI VISOKO RAVEN OHRANJENOSTI NARAVE IN PROSTORA TER PONUDITI PROSTOR ZA RAZVOJ Narava in krajina sta glavna atributa, ki ju je treba ohranjati za prihodnje rodove. Obse~ne povraine pod razli nimi re~imi varovanja deloma omejujejo prostorske mo~nosti za airitev poselitve in razvoj gospodarskih in drugih dejavnosti v ob ini. Poiskati ravnote~je med varovanjem in razvojem z ohranjanjem naravnih danosti je poseben izziv obmo ja. Na podro ju varovanja okolja je prednostno treba dokon ati nalo~be v ia enje odpadnih voda na celotnem obmo ju ob ine ter zagotavljanje dostopa do kakovostne vode. Prostorsko in prometno urejanje vaakega jedra, umirjanje prometa in zagotavljanje prometne varnosti v ob ini v povezavi s spodbujanjem trajnostne mobilnosti so izzivi, ki se jih bo treba lotiti po korakih in v okviru finan nih zmo~nosti. Ob ina izstopa po najni~jih koli inah odlo~enih odpadkov v regiji in ima prilo~nost to v prihodnje ae zmanjaati ter se pribli~ati stanju brez odlo~enih odpadkov (zero waste). Medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi obmo ji ) Jezersko gravitira na sredia e nacionalnega pomena Kranj, ki je drugo najpomembnejae sredia e airaega ljubljanskega mestnega obmo ja ter pomembno regionalno prometno vozlia e. Za ob ino Jezersko predstavlja veliko zaposlitveno sredia e, kar povzro a vsakodnevne migracijske tokove in s tem prometne vplive, ki segajo ez mejo ob ine. Jezersko sodi med krajinska obmo ja s prepoznavnimi zna ilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni in iz tega vidika varovanje naravnih kakovosti presega zgolj ob inske pristojnosti in interese. V okviru omre~ja Planinske vasi (Bergsteigerdrfer), ki zdru~uje kraje oz. ob ine v Alpah, s tradicijo pri trajnostnem gorskem turizmu in predstavljajo velike potenciale v tradiciji, kulturi in originalnosti, se bo ob ina povezala s sosednjo Avstrijo. Povezave s sosednjo ob ino }elezna kapla v Avstriji pa potekajo preko kulturnih in aportnih dejavnosti. Z Avstrijo je ob ina Jezersko povezana tudi energetsko (elektri na infrastruktura). Ob ina je skupaj z ob inami Kamnik, Lu e, Preddvor in Sol ava ustanovila zdru~enje za ustanovitev Kamniako-Savinjskega regijskega parka. Vizija ) }ivahna, trajnostna in povezana skupnost: Jezersko 2020+ je gospodarsko in socialno ~ivahna, zdrava in povezana gorska skupnost. Postali bomo del omre~ja Planinskih vasi (Bergsteigerdrfer) Tu ~ivimo, sodelujemo in ustvarjamo v so~itju z naravo in sokrajani. Gradimo na tradiciji in lokalnih virih, plemenitimo jih z novimi znanji in tehnoloako dovraenimi trajnostnimi reaitvami. Spodbujamo inovativnost, ustvarjalnost, podjetnost, odprtost. Skrbimo za vklju evanje vseh generacij v ~ivljenje skupnosti in odpiramo prostor mladim. Ohranjamo visoko kakovost prostora in narave. Cilji Cilji prostorskega razvoja ) Pove ati gospodarsko mo  z ustvarjanjem pogojev za razvoj dejavnosti S tem ciljem ~elimo bolje izkoristiti potenciale ob ine za ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest na perspektivnih podro jih ter bolje izkoristiti loveake vire ter naravne potenciale in danosti. Rezultat: Ve  delovnih mest v ob ini in ve  ustvarjenih prihodkov. Ohranjena nizka stopnja brezposelnosti. Ohraniti in nadalje krepiti ~ivahno, povezano in solidarno skupnost S tem ciljem Ob ina Jezersko usmerja svoje aktivnosti v zagotavljanje pogojev za kakovostno ~ivljenj, ohranjanje dedia ine in delo v skupnosti za vse generacije ter prepre evanje odseljevanja mladih iz ob ine. Rezultat: Jezersko kot skupnost, kamor se ljudje priseljujejo in kjer ustvarjajo svoj dom. Zaustavljena rast staranja prebivalstva. Raba prostora in prostorske ureditve morajo z odnosom do dedia ine zadovoljiti potrebe sedanje generacije brez ogro~anja prihodnjih. Zagotavljati visoko kakovost okolja in trajnostno dostopnost S tem ciljem ~elimo predvsem zagotavljati visoko vrednost in ohranjenost okolja za sedanje in bodo e generacije ter pove ati trajnostne oblike mobilnosti. Rezultat: ohranjanje kulturne krajine, urejene osnovne okoljske storitve, urejene javne povraine in ve  trajnostnih oblik mobilnosti. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OB INE Vsebina je prikazana na karti: 1 Zasnova prostorskega razvoja Prednostna obmo ja za razvoj poselitve ) Stanje Prostor ob ine Jezersko je razdeljen na atiri prostorske enote: Obmo je strnjenega naselja Zg. Jezersko Obcestna poselitev Obmo je kulturne krajine Zg. Jezerskega Odprti prostor Najpomembnejae obmo je za razvoj poselitve je obmo je strnjenega naselja Zg. Jezersko. Obcestna pozidava je ~e v preteklosti nastajala zaradi pomembnosti prometne povezave preko prelaza. Zelo pomembna z vidika podobe ob ine pa je tradicionalna pozidava osamelih kmetij na robovih doline in posameznih izravnavah terena v odprtem prostoru. Cilj Razvoj poselitve se usmerja v obmo je strnjenega naselja Zg. Jezersko. Ohranja in krepi se poselitev kmetij na obmo ju kulturne krajine in odprtega prostora, omejuje se obcestno pozidavo. Zasnova Prednostno obmo je za razvoj poselitve je obmo je strnjenega naselja Zg. Jezersko. Tam se zagotavljajo vse funkcije ob inskega sredia a, predvsem vseh dru~benih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter aporta in rekracije. Poudarek je tudi na bivanju. Pomembno obmo je iz vidika razvoja poselitve je obmo je kulturne krajine Zg. Jezerskega, kjer se ohranja in krepi dejavnosti kmetijstva in turizma vklju no z vso potrebno infrastrukturo. Na obmo ju se razvija tudi rekreacija v naravi. Pri urejanju prostora je poudarek na ohranjanju kulturne krajine. Obmo ja obcestne pozidave se omejuje predvsem na vizualno izpostavljenih delih. Potrebe se zagotavlja ob ~e vzpostavljenih gru ah pozidave. Obmo je odprtega prostora se ohranja v najve ji meri, poudarek pa je na ohranjanju in krepitvi kmetij. Omre~je naselij z vlogo in funkcijami naselja) Stanje V ob ini sta dva naselja: Zgornje in Spodnje Jezersko. Naselje Zgornje Jezersko je urbano naselje in opravlja vlogo ob inskega sredia a. Cilj Naselje Zgornje Jezersko bo z na rtovanim razvojem postalo lokalno sredia e. Zasnova Zgornje Jezersko bo kot lokalno sredia e ponujalo ustrezen nivo dru~benih funkcij kot so osnovno izobra~evanje, varstvo otrok, osnovna zdravstvena oskrba, upravne funkcije, funkcije s podro ja kulture in socialnega varstva. Prav tako bo nudilo oskrbne in storitvene funkcije ter funkcije informiranja in dru~enja. Zagotavljalo bo tudi funkcije turizma, aporta in rekreacije. Turisti ne funkcije se umea ajo tudi na obmo je kulturne dedia ine v okviru obmo ij kmetij. Poleg primarne dejavnosti (kmetijstvo in gozdarstvo) se na vseh kmetijah krepijo tudi dopolnilne dejavnosti. `portne in rekreativne funkcije se umea ajo na obmo je kulturne dedia ine v okviru zimsko letnega aportnega obmo ja. Obmo ja gospodarstva se umea ajo na obstoje a za to opredeljena obmo ja. (Temeljne smeri prometnega povezovanja) Nosilka prometnega povezovanja v ob ini je regionalna cesta R1 210 Zgornje Jezersko - Spodnje Jezersko, ki povezuje obe naselji ter obmo je ob ine s sosednjimi ob inami in dr~avo Avstrijo. Pomemben del prometnega sistema tvorijo lokalne ceste in peapoti v obmo ju kulturne krajine, ki se nadaljuje v dolino Ravenske Ko ne. Velik del prometnega sistema v ob ini tvorijo gozdne ceste, ki so velik potencial za rekreacijo in turizem, vendar je ob izvajanju in promociji novih dejavnosti treba presoditi njihov vpliv na naravo. Druga, za ob ino pomembna obmo ja) Stanje Obmo je kulturne krajine in vrhovi gora so nosilec identitete ob ine Jezersko. Kmetije na robovih ledeniake doline in gozdnatost ob ine prispevajo k prepoznavnosti obmo ja. Cilj Ohranjanje kulturne in naravne krajine obmo ja. Za airae obmo je kulturne krajine se pripravijo strokovne podlage za poselitev. Zasnova Na obmo ju kulturne krajine se spodbuja kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetijah vklju no s turizmom. Spodbuja se prenova jesenovih mej. Prepre uje se zaraa anje kmetijskih povrain in paanih travnikov. Na celotnem obmo ju ob ine se spodbuja gozdarska dejavnost in sonaravna rekreacija v naravi ob predhodni presoji vpliva rekreacije na naravo in upoatevanju potreb ~ivih organizmov. ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA ZASNOVA PROMETNEGA OMRE}JA Vsebina je prikazana na karti: 2.1 Zasnova gospodarske javne infrastrukture-prometna infrastruktura Cestna prometna infrastruktura - motorni in mirujo i promet) Stanje Skozi ob ino poteka ena dr~avna cesta povezava in sicer regionalna cesta I. reda Zg. Jezersko - Sp. Jezersko. Na jugu je ob ina s to cesto vpeta preko ob ine Predvor in Kranj na avtocestno omre~je. Na severu pa je s to cesto navezana na lokalno omre~je dr~ave Avstrije. Dr~avna cesta je ustrezna z vidika motornega prometa, kljub temu je na odseku od naselja Zg. Jezersko do dr~avne meje zaradi pomanjkanja oblikovanja in neprilagojenosti razli nim sekvencah v odsekih neustrezna za druge uporabnike. Iz regionalne ceste se odcepi vrsto lokalnih in gozdnih cest, ki so vse slepo zaklju ene. Pomembnejae ceste: Kanonir  Dol, Sp. Jezersko  Komatevra, Zg. Jezersko  ~i nica Makek, Zg. Jezersko  jezero  ~i nica. Kot najbolj problemati en del z vidika cestnega prometa ocenjujemo pomanjkanje prometnega re~ima na obmo ju kulturne krajine in navezave v preostali odprti prostor. Cilj Oblikovanje prometnega re~ima na obmo ju kulturne krajine in navezave nanj. Spodbujanje trajnostne mobilnosti. Sistemati na ureditev mirujo ega prometa. Zasnova Na obmo ju kulturne krajine se zasnuje obmo je umirjenega prometa z osrednjo povezavo do doline Ravenske Ko ne. Iz regionalne ceste se ustrezno uredita dve osrednji kri~ia i. V naselju Zgornje Jezersko se regionalna cesta oblikuje kot ti. mestna cesta z ustreznimi profili in predvsem umirjanjem prometa in dvigom udobnosti uporabe prometnih povrain za peace in kolesarje. Regionalna cesta, ki poteka preko celotne ob ine, je potrebna obnove in umestitve tranzitne kolesarske trase v skladu s cilji regionalnih programov. Z namenom ohranjanja naravne krajine in zmanjaevanje cestnega prometa v dolino Ravenske Ko ne se vzpostavijo naslednja parkiria a: - v centru Zg. Jezersko, - ob jezeru (2 parkiria i), - v dolini Ravenske Ko ne. Parkirne prostore za avtodome umea amo v okviru kampov, dodatna parkiria a pa se usmerja na dobro dostopne in s strokovno podlago preverjene lokacije. Tudi v okviru turisti nih kmetij naj se zagotovijo prostorske mo~nosti za umea anje parkirnih prostorov za avtodome ob upoatevanju kulturne krajine. Usmeritve za urejanje podro ja cestne prometne infrastrukture se pripravi v obliki prometnega na rta. Cestna prometna infrastruktura - javni potniaki promet) Stanje V ob ini se odvija avtobusni JPP. Vzpostavljenih je 7 avtobusnih postajalia , od tega: 3 v naselju Sp. Jezersko, 2 v naselju Zg. Jezersko, 2 na obmo ju kulturne krajine. S tem je pokritost ob ine z JPP zadovoljiva. Na obmo ju ob ine ni drugih oblik JPP. Cilj Zmanjaanje atevila vo~enj z osebnimi vozili po in do ob ine. Porast trajnostnih oblik turizma. Zasnova S pove anjem atevila vo~enj JPP do ob ine se na rtuje zmanjaanje uporabe osebnih vozil. Na rtuje se uvedba internih oblik JPP na airaem obmo ju kulturne krajine (kro~na linija, prevoz z vozom ipd.). Na rtuje se uvedba parkirne politike za zmanjaanje atevila osebnih vozil na obmo ju kulturne krajine in doline Ravenske Ko ne. Cestna prometna infrastruktura - kolesarske in pea poti) Stanje Ob ina nima vzpostavljenih kolesarskih poti. Tranzitni kolesarski promet se odvija po cestia u regionalnih in lokalnih cest. Rekreacijski kolesarski promet pa se odvija po manj prometnih lokalnih, poljskih in gozdnih poteh. Plo niki so vzpostavljeni v centru naselja Zg. Jezersko med objektoma O` in Korotanom ter od AP Stenovec do Kvancev. Vzpostavljenih je nekaj peapoti na obmo ju kulturne krajine (od naselja Zg. Jezersko do Jezera; po severnem in zahodnem robu kulturne krajine) in vrsto pohodnih poti, ki imajo izhodia a iz parkiria  Sibirija za planaarskim jezerom in v dolini Ravenske Ko ne. Dostopnost do javnih funkcij s kolesom ali pea je na obmo ju Zg. Jezerskega (razen za oddaljene samostne kmetije) zadovoljiva. Na obmo ju naselja Sp. Jezersko pa takane dostopnosti ni. Cilj Pove anje varnosti na podro ju kolesarskega in pea prometa. Zasnova Treba je vzpostaviti varno tranzitno kolesarsko pot do in po obmo ju ob ine ob regionalni cesti do mejnega prehoda z Avstrijo. Na obmo ju kulturne krajine in Ravenske ko ne se vzpostavi obmo je umirjenega prometa s poudarkom na kolesarskem in pea prometu. Poia e se mo~nosti za kro~no gorsko kolesarsko pot ob upoatevanju ohranjanja narave. Treba je vzpostaviti povezave na kolesarske poti izven ob ine Jezersko. Pomembno vlogo pri vzpostavljanju turisti nih in rekreativnih kolesarskih in peapoti imajo gozdne ceste, katere je treba ob vzpostavitvi ustreznega prometnega re~ima bolje izkoristiti, vendar je ob izvajanju in promociji novih dejavnosti treba presoditi njihov vpliv na naravo. ZASNOVA KOMUNIKACIJSKEGA OMRE}JA Vsebina je prikazana na karti: 2.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture-energetska infrastruktura in komunikacijsko omre~je (Komunikacijsko omre~je) Stanje Ob ina je pokrita s telekomunikacijskim omre~jem. Hrbtenico omre~ja predstavlja bakren kabel, s katerim razpolaga podjetje Telekom Slovenije. Ta je ae vedno na ve  predelih voden nadzemno, dosega pa tudi oddaljene objekte in kmetije. Opti ni kabel podjetja T2 pa je vgrajen podzemno v zaselkih Kvance, Center in }abji trg. Cilj Dosegljivost airokopasovnega omre~ja vsem ob anom. Zasnova Pri umea anju objektov telekomunikacije (bazne postaje), ki imajo lahko akodljiv vpliv na zdravlje ljudi, v bli~ino najob utljivejaih obmo ij kot so aole, vrtci, aportni objekti in obmo ja bivanja, je treba upoatevati varnostne faktorje in omilitvene ukrepe. ZASNOVA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE Vsebina je prikazana na karti: 2.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture-energetska infrastruktura in komunikacijsko omre~je (Energetska infrastruktura) Stanje Ob ina Jezersko se napaja iz RTP 110/20 kV Primskovo preko 20 kV srednje-napetostnega (SN) voda. SN vod je izveden deloma kot daljnovod, deloma kot kablovod. Glavna veja SN voda poteka po dolini reke Kokre do Jezerskega vrha. Iz glavne veje SN voda so izvedeni posamezni radialni odseki, preko katerih se napajajo posamezni zaselki in gorske kmetije. Na Jezerskem vrhu stoji TP Jezerski vrh, preko katere je omogo eno rezervno napajanje iz sosednje dr~ave Avstrije. Na podro ju ob ine Jezersko je v distribucijsko omre~je podjetja Elektro Gorenjska vklju enih tudi nekaj razpraenih virov (RV) in sicer 3 male hidroelektrarne (MHE). Ob ina je pokrita z velikim dele~em gozda, kar ji daje velik potencial za uporabo gozdne mase kot energenta. Cilj Dvig dele~a uporabe obnovljivih virov energije. Zasnova Na rtuje se zamenjava prostozra nih vodov za kabelske, zamenjava (pove evanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav odgovarjajo ega prereza ter zamenjava okolju neprijaznih transformatorskih postaj s sodobnimi postajami. Na rtuje se izgradnja daljinskega ogrevanja - skupne kurilnice na lesene sekance. Pri akuje se priklop 14 objektov, od tega 4 javnih. Spodbuja se gradnjo malih hidroelektrarn primarno na obstoje ih lokacijah MHE ter lokacijah, kjer so v preteklosti stali mlini, ~age in kova ije. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je treba na tovrstnih obmo jih prednostno zagotoviti priklju itev na javno elektroenergetsko omre~je. Gradnja malih vodnih elektrarn je dopustna tudi na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah, ki niso v obmo ju varovanj narave. Morebitne gradnje vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije dolo iti ekoloako sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe. Spodbuja se uporabo son ne energije na strehah objektov, ki niso vedutno izpostavljeni in ki niso na obmo ju kulturne krajine. Spodbuja se uporabo son ne energije za potrebe javne razsvetljave. Dopua a se mo~nost uvajanja tudi drugih alternativnih virov, ki bi se razvili v okviru tehni nega napredka in nimajo negativnega vpliva na okolje in prostor (tudi krajinsko sliko). Predvidena je elektrifikacija spodnjih postaj tovornih ~i nic v Ravenski Ko ni ter eake ko e, Kranjske ko e in `tularjeve planine. Na obmo ju ob ine Jezersko zaradi ~ledu od leta 2014 poteka intenzivno kabliranje obstoje ega SN daljnovoda, ki je bil ob ujmi zelo prizadet. Ob tem je bila zgrajena tudi meddr~avna 20 kV povezava med Slovenijo in Avstrijo na Jezerskem Vrhu, ki nudi rezervno napajanje na obeh straneh. S temi ukrepi se bo kvaliteta napajanja porabnikov na obmo ju ob ine Jezersko mo no pove ala, zni~ali pa se bodo stroaki vzdr~evanja. ZASNOVA KOMUNALNEGA IN VODNEGA GOSPODARSTVA TER VARSTVA OKOLJA Vsebina je prikazana na karti: 2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture-vodovod in kanalizacija (Odvajanje odpadnih voda) Stanje Na obmo ju strnjenega dela naselja Zgornje Jezersko je zgrajen lo en kanalizacijski sistem s priklju kom na istilno napravo  N Zg. Jezersko s kapaciteto 800 PE, kar zadoa a za prispevno obmo je naselja Zg. Jezersko. Preostali del ob ine nima zgrajenega kanalizacijskega sistema. Objekti so prete~no priklju eni na greznice 95 % in male istilne naprave 5 %. Pri eaki ko i in pri ko i na Vadinah sta zgrajeni istilni napravi z zmogljivostjo 15 PE. Cilj Vsi uporabniki imajo urejeno odvajanje in ia enje odpadnih voda. Zasnova Na rtovana je izgradnja kanalizacijskega sistema v prvi fazi od Stare poate mimo Jezera do Lovskega doma. Naslednja faza se na rtuje ae za obmo je cerkve sv. Andreja, `enkovo doma ijo, Jenkovo in `tularjevo doma ijo. Na obmo jih razpraene poselitve in razpraene gradnje se predvidi odvajanje in ia enje odpadnih vod v individualnih sistemih za ia enje odpadnih vod in sicer v klasi ne, mehansko bioloake ali rastlinske istilne naprave. Vsi individualni sistemi morajo biti vklju eni v sistem nadzora. Zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo ia enje ter odvoz ostankov blata. Opremiti s kanalizacijskim sistemom (individualnim ali daljinskim) vse subjekte, ki povzro ajo ve je koli ine odpadne vode. (Vodooskrba) Stanje Vodovodno omre~je je zgrajeno od izvira Anclovo preko naselja Zg. Jezersko do naselja Kanonir na Sp. Jezerskem. Dolinski del ob ine je priklju en na vodovodno omre~je v obmo ju ob regionalni cesti. Obmo ja razpraene poselitve v vzno~ju Karavank so vezana na lastna vodna zajetja. Obmo je izvira Anclovo je zavarovano z uredbo o vodovarstvenem obmo ju za vodno telo vodonosnikov na obmo ju ob ine Jezersko. V obmo ju vodovoda je zagotovljeno ustrezno hidrantno omre~je z zadostnimi koli inami po~arne vode. Akumulacije vode na javnem vodovodnem sistemu Jezersko ni. Ves sistem se oskrbuje le z izdatnostjo vira Anclovo, ki pa se opua a. V primeru suanega obdobja izdatnost vira, pade s tem pa tudi koli ine zagotovljene vode za po~arno varnost. Z vklju itvijo novega vodnega vira  vrtine na obmo ju Ravenske Ko ne bo zajeta manjaa koli ina vode, zato se mora sistem javnega vodovoda dograditi z ustrezno akumulacijo vode. Cilj Sanacija dotrajanih sistemov ter zmanjaanje porabe pitne vode na prebivalca. Zasnova Glede na pogostejae te~ave pri ugotavljanju neopore nosti vode bo Ob ina te~ila k zagotovitvi vodnega vira z zajemom vode iz vrtine. Trenutni zajem vode je povrainski. Predvidene mo~ne lokacije vrtin se nahajajo na ~e obstoje em vodovarstvenem obmo ju, treba pa je ae preveriti dejansko stanje. Obmo ja airitve nove pozidave se komunalno uredijo s sekundarno vodovodno infrastrukturo. Ozavea anje prebivalstva o trajnostni uporabi pitne vode ter zmanjaanju njene uporabe v sanitarne namene (mo~nostih uporabe de~evnice v gospodinjstvih). Zagotavljanje po~arne vode z ustreznim umea anjem po~arnih bazenov, kjer ni ustrezne akumulacije pitne vode. . (Zbiranje odpadkov) Stanje Na obmo ju ob ine Jezersko je ~e vzpostavljen sistem lo enega zbiranja odpadkov z ekoloakimi otoki in na zbirnem centru v komunalni coni. Organski odpadki se zbirajo na hianih vrtovih. Gradbeni in izkopni odpadki se odlagajo na obmo ju zbirnega centra Remont. Zaradi turisti nega potenciala ob ine se lahko pri akuje pove ane koli ine odpadkov. Cilj Ob ina bo zmanjaala koli ino odpadkov in te~ila k  zero waste turizmu. Zasnova Spodbujati odgovoren odnos do okolja pri ob anih in obiskovalcih ter pove evati koli ino lo evanja odpadkov, ponovno uporabo ter recikla~o. Ureditev uporabnih in v prostoru nemote ih ekoloakih otokov (umea eni na vedutno neizpostavljenih lokacijah ter sonaravno oblikovani). Ravnanje z odpadki bo ob ina urejala v okviru regijskega projekta za zagotavljanje organiziranega odvoza in deponiranja. Ureditev zbirnega centra odpadkov je predvidena na obstoje i lokaciji Komunalna cona Jezersko - Remont. DRUGA PODRO JA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA Pokopaliaka dejavnost) Stanje Na obmo je ob ine so pokopalia a: Staro pokopalia e pri cerkvi sv. Andreja, Pokopalia e pri cerkvi sv. O~bolta, ki je opremljeno s poslovilno ve~ico in je predvideno za pokop ob veliki nesre i. Cilj `iritev pokopalia a pri cerkvi sv. O~bolta ter obmo je za raztros pepela. Zasnova V okviru airitve pokopalia a pri cerkvi sv. O~bolta zasnovati obmo je za raztros pepela in ~arni zid. Zagotoviti ustrezno atevilo parkirnih mest ob pokopih ter krajinska ureditev robov pokopalia a. Ohranjati pokopalia e pri cerkvi sv. Andreja. Javna razsvetljava) Stanje Na obmo je ob ine je z javno razsvetljavo pokrito: obmo je naselja Zg. Jezersko, predeli ob regionalni cesti, kjer so grajeni stanovanjski objekti, na obmo ju celotne ob ine, aportno igria e v asu prireditev, pokopalia e ob cerkvi Sv. O~bolta. Cilj Dograditi treba javno razsvetljavo. Pridobivati energijo za javno razsvetljavo iz alternativnih virov. Zasnova Za potrebe aportnega turizma se na obmo ju tekaakih stez v okviru obstoje e javne ceste dogradi javno razsvetljavo s poudarkom na dvonamembnosti razsvetljave in ohranjanju kvalitet na obmo ju kulturne krajine. Tekaake proge so lahko osvetljene le pozimi v ve ernem asu do 20. ure. Javno razsvetljavo se na rtuje tako, da se po nepotrebnem ne pove uje svetlobno onesna~enje, kar je ae posebej pomembno v obmo jih ohranjanja narave oziroma varovanih obmo jih narave. V kolikor varnostni razlogi dopua ajo, naj se ne na rtuje no no osvetljevanje. OKVIRNA OBMO JA NASELIJ, VKLJU NO Z OBMO JI RAZPR`ENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA TER DOLO ITEV OKVIRNIH OBMO IJ RAZPR`ENE GRADNJE Vsebina je prikazana na karti: 3 Okvirna obmo ja naselij, obmo ja razpraene gradnje in razpraene poselitve DOLO ITEV OBMO IJ NASELIJ Dolo itev obmo ij naselij ) Stanje V ob ini sta dva naselja: Zgornje Jezersko in Spodnje Jezersko. Kot strnjeno obmo je poselitve lahko atejemo le naselje Zgornje Jezersko. Med tem ko so v naselju Spodnje Jezersko prete~no manjaa obmo ja obcestne poselitve (Spodnji kraj, Podlog, Zgornje Fu~ine ). Obcestna poselitev se nahaja tudi v naselju Zgornje Jezersko (}abji trg in Stara poata). Cilj Razvijati naselje Zgornje Jezersko in obrniti trend rasti prebivalstva navzgor. Ohranjati in razvijati poselitev. Zasnova V poselitvenih obmo jih se primarno zagotavlja notranji razvoj. Nova poselitvena obmo ja se usmerja v naselje Zgornje Jezersko, kamor se usmerja tudi obmo ja za razvoj dejavnosti. Na obstoje ih obmo jih obcestne pozidave se nova poselitev zagotavlja v okviru potreb in prostorskih mo~nosti. Poia ejo se nove mo~nosti za razvoj potencialnih dejavnosti s podro ja kmetijstva in gozdarstva (~age, mlini, hidroelektrarne ipd.) s poudarkom na ohranjanju naravne in kulturne dedia ine. Dolo itev obmo ij razpraene poselitve ) Stanje Razpraena poselitev je tradicionalen vzorec poselitve in je v ob ini ena izmed pomembnih kvalitet prostora. Gre za predvsem za obmo ja kmetij, paanih planin in planinskih ko  ter karavel. V ob ini prepoznamo dva tipa: razpraena poselitev na robu jezerske kotline, razpraena poselitev na posameznih izravnavah terena v hribih. Cilj Ohranjati in razvijati obmo ja razpraene poselitve. Zasnova Na obmo jih kmetij se spodbuja razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti vklju no s turizmom. Razvoj kmetij temelji na vklju evanju in ohranjanju kulturne dedia ine (urbanisti ni in arhitekturni parametri, krajinska slika) kot klju nega elementa razvoja. Spodbuja se ohranjanje in razvoj paanih planin z mo~nostjo vklju evanja turizma  dopolnitev ponudbe kmetij (prikaz tradicionalnega na ina ~ivljenja). Na obmo jih planinskih ko  in karavel se spodbuja razvoj trajnostnega turizma s poudarkom na pohodniatvu in kolesarstvu. Razvoj naj temelji na ohranjanju krajinske slike in uporabo naravnih in lokalnih materialov. Na obmo ju po itniakih objektov se ohranja in razvija dejavnost v okviru obstoje ih kapacitet. Na obmo ju kulturne krajine se vizualno sanira obmo ja, ki so primarno v funkciji bivanja. Turisti na dejavnost se na obmo je Natura 2000 in naravnih vrednot izvaja tako, da ne bo imela bistvenih negativnih vplivov na varstvene cilje obmo ja Natura 2000 in naravne vrednote. Dolo itev obmo ij razpraene gradnje ) Stanje Razpraena gradnja v ob ini ni velik pojav. Posamezni objekti razpraene gradnje so se razvili ob osrednji prometnici ez ob ino. Problem predstavlja razpraena gradnja, ki se je razvila na obmo ju kulturne krajine. Cilj Sanirati problemati na obmo ja razpraene gradnje. Nova razpraena gradnja se ne vzpostavlja. Zasnova Na obmo ju kulturne krajine se razpraena gradnja sanira na na in: vizualno sanira (zasaditev tipi nih vedut), zgosti v obliko razpraene poselitve (kjer je to ae mogo e). Na preostalem obmo ju ob ino se vedutno izpostavljene razpraene gradnje sanira z zasaditvijo. Na rtuje se komunalna sanacija vse razpraene gradnje (individualni ali skupni sistem). USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OB INE USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN ZA CELOVITO PRENOVO Razvoj dejavnosti) Vsebina je prikazana na karti: 4.1 Usmeritve za razvoj poselitve in prenove Razvoj turizma, porta in rekreacije Razvoj turizma temelji na naravnih in kulturnih danosti. Poudarek je na zeleni in alpski destinaciji Jezersko. Kot podporna infrastruktura strategiji turizma je v veliki meri tudi port in rekreacija. Zato se se v ob ini praviloma izven obmo ja naravne krajine in ob upoatevanju omejitev varstva narave ter ob upoatevanju kulturne dedia ine na rtuje: zasnovo tematskih poti, zasnovo kolesarskih poti, ureditev interpretacijskih to k in turisti nih atrakcij na osnovi digitalne tehnologije, zimskoletni park z mini smu ia em za otroke, razvoj vseh ~e obstoje ih aktivnosti na snegu s posebnim poudarkom na razvoju ponudbe teka na smu eh, vzpostavitev do~ivljajskih/tematskih produktov, produktov ohranjanja naravnih vrednot  (kamnolom lehnjaka, botani na pot, ...), vzpostavitev turisti ni shuttle (povezava z drugimi destinacijami), vzpostavitev muzeja na mejnem prehodu, razvoj poti za tek/sprehode v naravi (izhodia e igria e) in tekaaki poligon Jezernica, ureditev manjaega smu ia a Jezero, vzpostavitev centra za obiskovalce v vaakem jedru, vzpostavitev prizoria a za kulturne dogodke v naravi (gozd), ureditev nogometnega igria a, ureditev fitnesa v naravi, u na pot: nastanek lehnjaka, polnilnica vode, gozdni u ni center, Poseben pomen pri razvoju turizma imajo kmetije s svojimi produkti in preno itvenimi kapacitetami. V ob ini se spodbuja razvoj razli nih vrst preno itvenih kapacitet prioritetno v obstoje e objekte. Kampi in aotoria a se na rtujejo na vedutno neizpostavljena mesta na lokacije, ki lahko zagotavljajo potrebno infrastrukturo v obstoje ih objektih. Razvoj gospodarstva Razvoj gospodarskih dejavnosti se primarno umea a na obstoje a obmo ja. V ob ini se spodbuja razvoj kmetijstva in gozdarstva, zato se v prostor ob ine lahko na rtuje nove lokacije za te namene. Na obmo ju ob ine se spodbuja ekstenzivna raba travia . Pri umea anju v prostor je treba upoatevati naravno in kulturno dedia ino ter zna ilnosti poselitve. Na obmo ju naselja Zgornje Jezersko se spodbuja umea anje poslovnih, okoljsko sprejemljivih dejavnosti kot podpora osnovnemu gospodarstvu ob ine. Na rtuje se: center za biomaso, ~aga. Razvoj dru~benih dejavnosti, oskrbnih in storitvenih dejavnosti Razvoj dru~benih dejavnosti se usmerja predvsem v obmo je naselja Zgornje Jezersko na obstoje e lokacije kot so ve namenski objekt Korotan, gasilski dom, aola s knji~nico in telovadnico, aportno igria e, ob inski objekt Stor~i  ipd. V ob ina je pomembno ohranjati in nadgrajevati omre~je oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Na obmo ju ob ine se nahajo trgovina, zdravstvena ambulanta, poata, lekarna, bencinski servis, mesnica, bankomat. Ob umea anju novih dejavnosti na robove obstoje ih obmo ij dru~benih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti se predhodno preveri, da nove dejavnosti ne onemogo ajo razvoja obstoje ih. Ob ina bo za potrebe uresni evanja cilja na rtovala: sredia e za dru~enje, sodelovanje in vklju evanje ob anov vseh generacij kulturno prizoria e na prostem (paviljon, park, galerija), urejanje javnih povrain za rekreacijo in prosti as (fitnes v naravi, posodobitev telovadnice, nogometno igria e ipd., energetsko sanacijo javnih objektov . Razvoj bivanja Ob ina bo za potrebe uresni evanja cilja na rtovala: urejanje in oddajo praznih stanovanj mladim dru~inam, gradnjo ve stanovanjskih objektov za mlade dru~ine po na elih trajnostne gradnje. Ve ja obmo ja za potrebe bivanja se umea ajo na obmo je strnjenega naselja Zgornje Jezersko. Razvoj bivanja se na obmo ju kulturne krajine primarno usmerja v obstoje e objekte, vendar pa je ob strukturnem razvoju kmetije mo~no na rtovati nove objekte za bivanje v skladu z usmeritvami iz strokovne podlage za kulturno krajino. Razvoj bivanja na preostalem obmo ju ob ine se usmerja v obstoje e gru e poselitve z mo~nostjo airitve ob primerni komunalni opremljenosti, dostopnosti in prostorskih mo~nostih. Usmeritve za notranji razvoj naselij) Vsebina je prikazana na karti: 4.1 Usmeritve za razvoj poselitve in prenove Notranji razvoj se usmerja kot primarni razvoj poselitve za obmo ja obcestne gradnje, obmo je kulturne krajine in ostalA obmo ja razpraene poselitve. Notranji razvoj se zagotavlja tudi v naselju Zgornje Jezersko ob hkratnemu zagotavljanju potreb po airitvah. Pri notranjem razvoju je treba zagotavljali uravnote~eno razmerje med grajenimi in zelenimi povrainami. Zagotoviti je treba tako prostorsko razporeditev zelenih povrain, da jih je mogo e povezati v zeleni sistem, le te pa povezati z odprtimi povrainami na robovih obmo ij poselitve. Zelene povraine znotraj mesta in v zaledju se pove~ejo s kolesarskimi in pea potmi. Pri na rtovanju notranjega razvoja povrain je treba izboljaati raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo in zagotavljati ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot tudi kakovostno grajeno javno dobro, kot so prometne povraine, trgi, igria a, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za dru~enje in po itek in podobno, zato jih bomo v im ve ji meri vklju evali v urbane in ruralne strukture. Zagotoviti je treba dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih povrin za vse prebivalce in raznolikost teh povrin glede na vlogo in uporabnost ter glede na njihov pomen za prepoznavno podobo naselja. Prenova) Vsebina je prikazana na karti: 4.1 Usmeritve za razvoj poselitve in prenove Obmo ja, ki jih je treba prenoviti ali revitaliziratii, so: kamnolom lehnjaka (programska prenova obmo ja), obmo je bivae Kazine in Kazinskih hlevov (programska in materialna prenova obmo ja), obmo je jedra naselja (materialna prenova obmo ja), revitalizacija paanih planin (materialna prenova), prenova planinskih ko , revitalizacija neaktivnih obmo ij za gospodarstvo (npr. obmo je t.i. Vaniake ~age) (programska in materialna prenova), obmo je planaarskega jezera (revitalizacija z umea anjem novih dejavnosti in revitalizacijo obstoje ih objektov. Umea anje novih objektov le na podlagi skupnih strokovnih podlag). Ob na rtovanju, najkasneje pa pred za etkom izvajanja del, se preveri prisotnost gnezdia  ptic ali kotia  netopirjev; v primeru najdbe se obvesti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave, in upoateva njena navodila glede izvajanja del. e se za prenovo obmo ij dolo i celovita prenova, se izdela OPPN na podlagi izkazanih potreb. Natan na meja obmo ja se dolo i ob pripravi OPPN. `iritev naselij) Vsebina je prikazana na karti: 4.1 Usmeritve za razvoj poselitve in prenove `iritve poselitve se zagotavlja na obmo ju naselja Zgornje Jezersko. Manjae airitve so mo~ne na obmo jih obcestne gradnje ob primerni komunalni opremljenosti, dostopnosti in prostorskih mo~nostih. `iritve poselitve na obmo ju kulturne krajine so mo~ne le kot zaokro~evanje poselitev za potrebe razvoja dejavnosti ali prenove obmo ja. URBANISTI NO OBLIKOVANJE NASELIJ Vsebina je prikazana na karti: 4.1 Usmeritve za razvoj poselitve in prenove Usmeritve za urbanisti no oblikovanje naselja Zgornje Jezersko) Naselje Zgornje Jezersko razdeli na dva dela regionalna cesta. Ve ji del naselja predstavlja poselitev severno od ceste, ki je v ve ini novejaa gradnja (po letu 1945). Na tem obmo ju se nahaja cerkev s pokopalia em, dru~bene in oskrbne dejavnosti (aola, trgovina, kulturni dom ipd.). Ju~ni del naselja je manjaega obsega, vendar pa so tam starejai objekti, med drugim objekt ob inske uprave, bivai hotel Kazina, aportno igria e ipd. Ravno povezanost teh funkcij je zaradi regionalne ceste ote~eno. V naselju ni izrazitega jedra ali orientacijske to ke. Regionalna cesta ni oblikovana in nima identitete. Arhitekturna slika obmo ja je precej raznolika in nima definirane izraznosti/prepoznavnosti. Urbanisti no oblikovanje naselja je usmerjeno predvsem v oblikovanje prepoznavnega alpskega naselja kar bomo dosegli z: oblikovanjem regionalne ceste v delu naselja kot nosilke identitete ter povezovalke dejavnosti, ohranjanjem kvalitete bivanja (nova poselitev ne slabaa bivalnih pogojev), urejanjem vaakega jedra, vzpostavitvijo ve  enakovrednih programskih jeder, ki bodo nosilci dogajanja, ohranjanjem in vnaaanjem novih zelenih elementov (zelena otroaka igria a, gozdne zaplate ipd.), oblikovanjem prepoznavnih vstopov v naselje, ohranjanjem pestre kulturne krajine na robovih naselja, usmerjanjem arhitekturnega oblikovanje z motom: na podlagi tradicije do sodobnih reaitev, zagotavljati pogoje za ohranjanje nepremi ne kulturne dedia ine. SANACIJA IN PRENOVA RAZPR`ENE GRADNJE Vsebina je prikazana na karti: 3 Okvirna obmo ja naselij, obmo ja razpraene gradnje in razpraene poselitve Usmeritve glede sanacije in prenove razpraene gradnje) Za razpraeno gradnjo je zna ilna oblikovna ali komunalna degradiranost oz. neustrezna umea enost v odprti prostor. Obmo ja sanacije razpraene gradnje se sanira na na in, da se opredeli kot novo obmo je razpraene poselitve in se ureja po potrebi z OPPN ali PPIP, odvisno od vizualne izpostavljenosti obmo ja in stopnje degradiranosti. Pri sanaciji in prenovi obmo ja je potrebna velika pozornost na vzpostavitvi kvalitetnih robov obmo ja in skladnost s krajinsko sliko. Pri sanaciji in prenovi obmo ja je treba veliko pozornosti posvetiti ohranjanju narave. OHRANJANJE RAZPR`ENE POSELITVE Vsebina je prikazana na karti: 3 Okvirna obmo ja naselij, obmo ja razpraene gradnje in razpraene poselitve Ohranjanje razpraene poselitve) Razpraena poselitev je v ob ina prepoznana kot izjemna kvaliteta in ena izmed nosilk identitete obmo ja. Ohranjanje in revitalizacija obmo ij je ena izmed osnovnih ciljev ob ine. Usmeritve za ohranjanje razpraene poselitve: Spodbujanje kmetijske dejavnosti, Spodbujanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, vklju no s turizmom, Ohranjanje tradicionalnih urbanisti nih in arhitekturnih parametrov, Ohranjanje kulturne krajine na robovih (paaniki, travniaki sadovnjaki, kjer so zna ilni ipd.), Prenova v preteklosti slabo izvedenih arhitekturnih in urbanisti in reaitev, Ohranjanje krajinskih elementov na obmo jih (samostojna drevesa v okviru kmetij, travnate povraine, makadamski dovozi, leseni plotovi ipd.), Zagotavljati pogoje za ohranjanje nepremi ne kulturne dedia ine. UME` ANJE OBJEKTOV IN UREDITEV ZUNAJ NASELIJ Vsebina je prikazana na karti: 4.1 Usmeritve za razvoj poselitve in prenove Izjemno umea anje objektov in ureditev zunaj naselij) Umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogo e urejati v naseljih, predvidevamo izven naselij, dislocirano ali na robovih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora. Izven naselij kot airitev stavbnih zemljia  se izjemoma omogo i umestitev dejavnosti, ki niso zdru~ljive z dejavnostmi v naseljih ali morajo biti zaradi narave dejavnosti locirane na nepozidanem prostoru (rekreacijska obmo ja, aportna igria a, tematski parki, posebne oblike dru~benih ali oskrbnih dejavnosti), pri emer se zagotovijo preveritve in utemeljitve z vidika urbanisti nih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe in velikost obmo ja ter funkcionalne navezave na obstoje a naselja, infrastrukturo in druge ureditve, bomo preverili in utemeljili z vidika urbanisti nih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Umea anje objektov v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti in njihovega arhitekturno-urbanisti nega in krajinskega oblikovanja. USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI Vsebina je prikazana na karti: 4.2 Usmeritve za razvoj v krajini sploane usmeritve za razvoj krajine) Stanje Krajina v ob ini se prete~no deli na naravno krajino in na kulturno krajino. Preplet obeh daje ob ini prepoznavno sliko obmo ja. Velike povraine gozdnih povrain ter karakteristi ne zna ilnosti kmetijskih povrain (paaniki, travniki, obdelovalne povraine) v ob ini predstavljajo prete~ni del povrain. Cilj Ohranjati naravno in kulturno krajino. Usmeritev Dejavnike prepoznavnosti krajine se obravnava kot razvojne dejavnike, ki pove ujejo privla nost obmo ij za prebivalce, obiskovalce in investitorje. V teh obmo jih se spodbuja dejavnosti, kot so trajnostna raba naravnih virov, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo, aport in rekreacijo v naravi ipd.. S tem se bo prispevalo h gospodarskemu razvoju ter ohranitvi in pove anju prepoznavnosti. Kot posebno obmo je prepoznavnosti je obmo je nacionalne prepoznavnosti kulturna krajina Jezersko. Na obmo jih prepoznavnosti bomo pri na rtovanju infrastrukturnih objektov, drugih objektov ali posegov za potrebe dolo enih dejavnosti prepre evali negativne vplive in izbirali reaitve, ki najmanj prizadenejo dejavnike prepoznavnosti krajine. Omejevali bomo obse~nejae ureditvene posege v prostor. Kot prete~no naravna krajina se bo razvijalo obmo je gozdov in gorskih vrhov. Kot prete~no kulturna krajina se bo razvijalo obmo je kulturne krajine Jezersko. Kot urbana krajina se bo razvijalo predvsem obmo je strnjenega dela naselja Zgornje Jezersko ter delno obmo ja strnjene obcestne pozidave. Usmeritve za urbano krajino se podajo v okviru usmeritev za razvoj poselitve. Treba je evidentirati in sanirati divja odlagalia a. Treba je ohranjati in nadgrajevati pomembne dejavnike krajinske slike (jesenove meje, vrhove gora, izraziti gozdni rob na obmo ju kulturne krajine, razgledne ceste, osamela drevesa), da bodo ae naprej odra~ali svojo funkcijo v prostoru. Usmeritve za razvoj kmetijstva) Stanje Kmetijskih povrain v ob ini je po namenski rabi 525 ha, kar predstavlja 7,6 % vseh povrain ob ine. Najboljaih kmetijskih povrain je 37 ha, kar predstavlja le 7 % vseh kmetijskih povrain. Med dejansko kmetijsko rabo prevladujejo trajni travnik (398 ha 75 % vseh kmetijskih povrain). 15 ha kmetijskih povrain je v zaraa anju. V ob ini je prijavljenih 25 kmetijskih gospodarstev, ki imajo v uporabi 306 ha kmetijskih zemljia  (KZU). V ob ini je 6 ekoloakih kmetij. 80 % kmetijskih gospodarstev redi ~ivino. Povpre no atevilo glav velike ~ivine na kmetijsko gospodarstvo je 8,8. Mle na proizvodnja je deloma razvita. Na kmetijah so zna ilni tudi stari kme ki sadovnjaki s starimi doma imi sortami, med njimi je ae posebno veliko eapelj in jablan ter nekaj hruak. Izpostaviti velja izginjanje starih visokodebelnih sadovnjakov in ponekod tudi njihovo zaraa anje. Avtohtona ovca jezersko - sol avske pasme je vedno bila del krajinske podobe, tradicije in obi ajev Jezerskega. Cilj Kmetijstvo ostane pomembna gospodarska panoga ob ine. Usmeritev Na obmo ju kmetijskih zemljia  z mo no izra~enimi dedia inskimi omejitvami (Kulturna krajina Jezerskega) se spodbuja tradicionalna kmetijska raba zaradi ohranjanja kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine, prepre evanja zaraa anja, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot. Ohranja in obnavlja se visokodebelne sadovnjake, jesenove meje ter osamela drevesa. Na obmo jih viaje le~e ih kmetij v celkih s slabaimi pridelovalnimi razmerami bo ob ina spodbujala kmetijsko rabo v smislu prepre evanja zaraa anja in opua anja kmetijske rabe. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in ekoturizem. Ob ina bo spodbujala visokogorsko paaniatvo z o~ivljanjem tradicionalnih oblik kmetijstva in z vzdr~evanjem planin tudi kot dopolnilna ponudba kmetij za potrebe turizma (preno itvene kapacitete ipd.). Spodbuja se prepre evanje zaraa anje paanikov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja. Rabo in dejavnosti se uskladi s predpisi, usmeritvami ter naravovarstvenimi cilji. Posegi na kmetijska zemljia a, ki ne predstavljajo gradnje stavb in so povezani s kmetijsko dejavnostjo (ograjevanje paanikov, izravnave& ), se prav tako izvajajo na na in, ki je skladen z kulturno in simbolno prepoznavnostjo krajine. Za doseganje cilja bo ob ina: razvijala ekoloako kmetovanje, spodbujala predelavo kmetijskih proizvodov in proizvodnjo kmetijskih izdelkov, spodbujala rejo avtohtone ovce jezersko - sol avske pasme, spodbujala inovativno o~ivljanje opua enih kmetij: kmetije, na katerih kmetijska dejavnost ne poteka, je mo~no o~iviti z novimi programi (npr. socialne kmetije, socialno podjetnike dejavnosti, ...), ki se izvajajo v sodelovanju z nosilci podobnih programov iz drugih okoljih, saj zaenkrat v lokalni skupnosti zainteresirani nosilci niso bili prepoznani. Usmeritve za razvoj gozdarstva) Stanje Gozdnih povrin v ob ini je po namenski rabi 5550 ha, kar predstavlja 80 % vseh povrain ob ine. Gozdarska dejavnost se odvija na tri na ine: kot del kmetije, predvsem posek in spravilo lesa; kot zaposlitev v gozdnem podjetju (vse manj) in kot predelava in trgovina z lesom. Najve ji del predstavlja gozdarstvo, ki poteka v okviru posamezne kmetije. Ve ino lesne mase kmetje prodajo nepredelano razli nim kupcem v dolini ali preko meje. Prvi koraki v smislu povezovanja so bili narejeni na podro ju se nje, odkupa, prevoza in skladia enja. Zaenkrat ostajajo neizkoria ene mo~nosti za proizvodnjo energije iz lesne biomase. Lastnica gozda je tudi ob ina v obsegu cca 400 ha. Cilj Dodajanje vrednosti na podro ju gozdno lesne verige. Usmeritev Ob ina bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoatevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma v gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogo ajo zagotavljanje ekoloakih, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabaujejo mo~nosti njihovega uresni evanja, niso dopustni. Ohranjajo se gozdne povraine na obmo jih, ki so zaradi dolo enih zna ilnosti (strmina, lega, erozija, plazovi) neprimerna za druge rabe. V gozdnih rezervatih lesna proizvodnja ni dovoljena. V gozdovih s posebnim namenom se lesno proizvodnjo izvaja v skladu z njihovim posebnim namenom. Kr itve gozdov v gozdnih rezervatih niso dovoljene, kr itve varovalnih gozdov pa so dovoljene izjemoma, e ne onemogo ajo ali ne ogro~ajo ekoloakih in socialnih funkcij gozdov. Posege v gozdni prostor je treba usmerjati v robna obmo ja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabao zasnovo oziroma na obmo ja zaraa ajo ih se povrain (povratna raba kmetijskih povrain). Pozivali bomo k odgovornemu ravnanju v primeru vnosa novih tujerodnih vrst in omejevali razrast ~e obstoje ih invazivnih tujerodnih vrst. Za doseganje cilja bo ob ina: spodbujala ogrevanje z biomaso ter postopni razvoj predelave surovine, spodbujala razvoj visokokakovostnih lesenih izdelkov in trajnostne gradnje, spodbujala uporabo lesa kot gradbenega materiala airae uporabe (konstrukcija stavbe, fasade, ograje, urbana oprema ipd.). Vode) Stanje Med povrainskimi vodami v ob ini izstopa vodotok Kokre s pritoki na obmo ju Robnika ter pritokoma Jezernice in Reke. Za obmo je je zna ilna visoka vodnatost kot posledica obilnih padavin, prete~no neprepustne geoloake podlage in razgibanega reliefa. Z zajezitvijo Jezernice so po 2. svetovni vojni uredili Planaarsko jezero, ki je postalo osrednja to ka obiskovalcev Jezerskega. V ob ini je bilo v preteklosti na vodotokih veliko mlinov in ~ag. Postavlje so 3 male hidro elektrarne. Obmo je ob ine se nahaja znotraj varstvenih pasov vodnih virov. Ob ina razpolaga z lastnimi viri pitne vode. Zajetje Anclovo v povirju Jezernice se uporablja za oskrbo obeh naselij. Drugo vodovarstveno obmo je je Brezoviaki graben v Makekovi Ko ni, okrog Stor~i a pa je potencialno obmo je dveh vodnih virov - Zabukovec in Komatevra. Zaa iteno je obmo je izvira kisle vode nad Ankovo kmetijo. Cilj Varovati vodne vire. Ob ina bo te~ila k zagotovitvi vodnega vira z zajemom vode iz vrtine. Spodbujati izrabo vodne energije. Usmeritev Spodbuja se izkoria anje vode za oskrbne (MHE), gospodarske in turisti no  rekreacijske namene, pri emer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekoloakega stanja ter krajinskega in ekoloakega pomena. Prehodno je treba s strani strokovne organizacije dolo iti ekoloako sprejemljiv pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in omilitvene ukrepe. Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoje e in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja var no in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umea a na obmo ja najmanjae ranljivosti ter s tako tehnoloako prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot koli ina podzemnih voda. Za dosego dobrega stanja povrainskih voda v ob ini Jezersko, za ohranjanje oziroma pove anje samo istilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta se obstoje e naravne retencijske povraine (mokria a in poplavne povraine izven naselij) zavaruje pred nadaljnjo degradacijo. Naravne vodotoke se ohranja v naravnem stanju (ohranjanje zna ilne vzdol~ne razgibanosti z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi, obre~no vegetacijo ipd.). Obmo je planaarskega jezera je treba urediti v okviru sonaravnih na el (ureditev bre~in, ureditev z jezerom povezana zemljia a, dolo itev ustreznih dejavnosti in koli ine le teh ipd.). Varovati vodni vir mineralne vode. Urediti obmo je za predstavitve in uporabe mineralne vode v turisti ne namene. Mineralne surovine) Stanje Na obmo ju ob ine je opua en kamnolom lehnjaka v Komatevri. Na lokacijah Sp. Virnik in Zavratnik sta nelegalna kopa (na teh lokacijah bo mo~no izkoria ati mineralne surovine le v primeru, da bi dr~ava podelila rudarsko pravico za izkoria anje; dotlej je mo~na le sanacija brez mo~nosti nadaljnjega izkoria anja mineralnih surovin). Cilj Vzpostaviti turisti no atrakcijo na obmo ju kamnoloma lehnjaka. Sanirati nelegalne kope. Usmeritev Za vse nelegalne peskokope se predvidi samosanacija s sukcesijo in zaraa anjem brez izkoria anja. Peskokopi, ki so ~e sanirani ali samosanirani (Podlog in Kvanci), se prepustijo nadaljnjemu zaraa anju. Obmo ja, ki imajo potencial za izkoria anje, nadgraditi, ostale pa sanirati. Za obmo je opua enega kamnoloma lehnjaka se skupaj s slu~bo za varstvo narave uredi turisti no to ko za predstavitev naravnega pojava in njegove uporabe. Na obmo jih pri akovanih naravnih vrednot (Zgornje Jezersko  lehnjak, Virnikov Grintovec  nahajalia e devonskih fosilov in mineralov in nahajalia a keratofirja in keratofirskega tufa) je obvezno spremljanje posegov v naravo, zlasti zemeljskih del, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloakih in podzemeljskih geomorfoloakih. Posebna obmo ja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanisti nih in arhitekturnih zna ilnosti Vsebina je prikazana na karti: 4.3 Usmeritve za razvoj v krajini-varstva in varovanja Usmeritve za varstvo naravnih kakovosti) Obmo ja in objekti varstva naravnih kakovosti so zavarovana obmo ja, obmo ja, predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekoloako pomembna obmo ja, habitatni tipi in posebna varstvena obmo ja Natura 2000. Posegi in dejavnosti se na rtujejo z namenom ohraniti habitate vrst in habitatnih tipov v ugodnem stanju na na in in v obsegu, da se v najve ji mo~ni meri ohranja ali ve a naravna razairjenost habitatov vrst in obmo ij, ki jih posamezni habitat vrste znotraj te razairjenosti pokriva, in ohranja specifi ne strukture habitata in naravne procese ali ustrezno rabo. Najpomembnejaa obmo ja naravnih kakovosti so: ekoloako pomembna obmo ja: Kamniako-Savinjske Alpe, Karavanke, Natura 2000: Kamniako - Savinjske Alpe, Karavanke, Grintovci, Karavanke, Naravne vrednote: Gozdni rezervat nad dolino Reke, desnim pritokom Kokre; mineralni izvir nad doma ijo Anko na Zgornjem Jezerskem; ledenik pod severno steno Skute; ostanki elnih morenskih nasipov nekdanjega jezerskega ledenika severno od Sv. Andreja na Zgornjem Jezerskem; izviri Jezernice v Ravenski Ko ni; slap na levem pritoku reke Reke, desnem pritoku Kokre; obse~no nahajalia e lehnjaka pri Spodnjem Jezerskem, v delu nahajalia a je odprt kamnolom; slap v Makekovi Ko ni na Jezerskem; reka Kokra od povirja v Karavankah do izliva v Savo; levi pritok Save; gozdni rezervat pod Ko no; ledeniaka dolina v povirju Savinje v Savinjskih Alpah; tipi na ledeniako preoblikovana gorska dolina v obliki rke U, od Planaarskega jezera proti jugu, pod eako ko o; slap na Reki, desnem pritoku Kokre, pod vrhom z imenom Za Orlovcem; izdanki ostankov devonskih apnen evih eri v ozki tesni severozahodno od Spodnjega Jezerskega; desni pritok Kokre pod Spodnjim Jezerskim s pritokom Zabukovski potok; visokogorski krnici z izrazitim skalnim pragom, nad eako ko o v Kamniako-Savinjskih Alpah; slapova v grapi nad Ankovo doma ijo na Zgornjem Jezerskem; masiv v osrednjem delu Karavank z najstarejaimi (devonskimi) apnenci v Sloveniji na mestu nastanka; naravni most v Robniakih pe eh nad dolino Kokre; skladnati spodnjetriasni apnenci s porfiritnimi ~ilami in oki s kristali granatov v dolini Reke, jugozahodno od Spodnjega Jezerskega; izdanek najstarejae, zgornjekarbonske vulkanske kamnine severozahodno od Spodnjega Jezerskega; ostanek morenskega nasipa pri Zgornjem Virniku na Zgornjem Jezerskem. Usmeritve za varstvo kulturne dedia ine) Ohranjati je treba kulturni in simbolni pomen ter do~ivljajsko vrednost prostora, ki jo predstavljajo pestra kulturna krajina, stavbna dedia ina z ohranjenimi ve stoletnimi doma ijami in tremi cerkvami kot simbolnimi poudarki v krajini. S tem namenom je treba ohranjati kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca, predvsem njunih stikov, ter ohranjati krajinsko merilo. Na objektih in obmo jih kulturne dedia ine niso sprejemljive ureditve in posegi, ki bi spremenili njene lastnosti, vsebino ali obliko, e bi s tem zmanjaali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoatevati javno korist varstva dedia ine in biti prilagojene njenemu celostnemu ohranjanju. Razli ne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se uskladijo z omejitvami varstva dedia ine. Upoatevati je treba varstvena na ela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dedia ine v prostoru. Najpomembnejaa obmo ja kulturne dedia ine so: Kulturna krajina: Zgornje Jezersko, Doma ije: hiaa in kaa i na doma iji Mo nik, Makekova doma ija, Kropivnikova doma ija, Roblekova doma ija, `enkova doma ija, Jenkova doma ija, Ankova doma ija, Podvranikova doma ija, doma ija Zgornje Jezersko 74, doma ija Zgornje Jezersko 104, doma ija Zgornje Jezersko 121, Robnikova doma ija, `tularjeva doma ija, Cerkve: stara cerkev sv. O~balta, cerkev sv. O~bolta, cerkev sv. Andreja, Posamezni objekti: Jenkova kasarna `enkova hiaa, Kazinski hlevi, hiaa Zgornje Jezersko 56, vila Zgornje Jezersko 60, me~narija Zgornje Jezersko 100, vila Zgornje Jezersko 80, hiaa Zgornje Jezersko 61a, kaa a na doma iji Spodnji Virnik, gospodarsko poslopje na doma iji Spodnji Virnik, Memorialna dedia ina: pokopalia e ob cerkvi sv. Andreja, partizanska bolnianica krtina, spomenik NOB. Obramba, varstvo pred naravnimi in drugimi nesre ami, obmo ja zaa ite in reaevanja Vsebina je prikazana na karti: 4.3 Usmeritve za razvoj v krajini-varstva in varovanja Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre ami) Stanje Obmo ja potencialnih naravnih in drugih nesre  v ob ini vklju ujejo predvsem obmo ja, ki so ogro~ena zaradi re nih in hudourniakih poplav, erodiranja, zasipavanja s plavinami, zemeljskih plazov, skalnih podorov in sne~nih plazov. Kot obmo ja naravnih nesre  so opredeljena: melia e pred Ravensko Ko no in ob asni hudourniaki nanosi, obmo ja sne~nih plazov v Savinjskih Alpah in Karavankah, obmo ja podorov in zemeljskih plazov. Zaradi podora slapa edca in hudournika v Makekovi Ko ni so ogro~eni objekti v Kvancih, kmetiji Mlinar in Makek. Zaradi zemeljskih podorov in plazov je najbolj ogro~ena glavna napajalna cesta skozi dolino Kokre in Jezernice. Zaradi zemeljskega plazu je ogro~ena lokalna cesta v dolino Komatevro pred bivaim kamnolomom lehnjaka. Zaradi sne~nih plazov sta ogro~eni spodnji postaji tovornih ~i nic za eako in Kranjsko ko o. Vzdol~ regionalne ceste Preddvor  Jezersko je treba na lavinsko najbolj ogro~enih odsekih izvajati trajno sanacijo sne~nih plazov s sne~nimi ploti in sne~nimi mre~ami. Po karti potresne nevarnosti (Atlas ARSO) se ob ina Jezersko nahaja v obmo ju s projektnim pospeakom tal (g) 0,15 severni del in 0,175 ju~ni del. Usmeritev Na obmo jih potencialnih naravnih in drugih nesre  je treba zagotoviti varne ~ivljenjske razmere s sanacijo ~aria  naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogro~ajo lovekovo ~ivljenje ali njegove materialne dobrine. Zemljia a, ki so stalno ali ob asno pod vplivom povrainske, globinske in bo ne erozije vode, prekrivajo celotno obmo je ob ine (obmo ja strogega protierozijskega varovanja, erozijska ~aria a, obmo ja zahtevnejaih protierozijskih ukrepov, obmo ja obi ajnih protierozijskih ukrepov). Na poplavnih, erozijskih ali plazovitih obmo jih se ne na rtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki te procese lahko spro~ijo. Zaradi hudournika izpod slapu edca so ogro~eni objekti v Kvancih ter kmetiji Mlinar in Makek. `iritve na teh obmo jih do izvedbe uvajalnega objekta in odvodnih jarkov za odvodnjavanje blatne vode in v normalnih razmerah tudi iste vode niso mo~ne. Sploani ukrepi za zmanjaevanje tveganja na obmo jih potencialnih naravnih in drugih nesre : razmea anje dejavnosti v prostor izven obmo ij potencialnih nesre ; ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogro~enih obmo jih; nadzor aktivnosti, ki lahko povzro ijo naravne in druge nesre e. Pri na rtovanju in gradnji objektov je treba upoatevati ustrezno stopnjo potresne ogro~enosti. Zaa ita in reaevanje) Skladno z na rtom zaa ite in reaevanja v ob ini Jezersko so na obmo ju ob ine dolo eni naslednji objekti oziroma obmo ja, pomembna s podro ja varstva pred naravnimi in drugimi nesre ami: Lokacije sirene je v gasilskem domu, Zgornje Jezersko 85. Zbirno mesto za reaevalne ekipe je v gasilskem domu Zgornje Jezersko 85. Helioport v EUP ZGJ12 Zgornje Jezersko  Helioport. Pokopalia a: na pokopalia u pri farni cerkvi sv. O~bolt so proste povraine in je mo~na tudi airitev, na pokopalia u pri cerkvi sv. Andreja v Ravnem pa je pokop mo~en le v obstoje e grobove. Pokopalia a za ~ivali: poginule ~ivali se pokopljejo ob vsaki posami ni kmetiji. Sanitetni sprejemalia i sta v gasilskem domu Zgornje Jezersko 85 in v zdravstveni ambulanti Zgornje Jezersko 82. Zbirno mesto gradbene mehanizacije je v komunalni coni Remont na Zgornjem Jezerskem. Zbirni mesti za materialno pomo  sta v gasilskem domu Zgornje Jezersko 85 in v kulturnem domu Korotan. Zbirni mesti tuje pomo i sta v gasilskem domu Zgornje Jezersko 85 in v kulturnem domu Korotan. Lokacije za postavitev zasilnih bivalia : uporabijo se travniake povraine ob helioportu. Na obmo ju ob ine bodo v okviru usmeritev za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesre ami zaa iteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah. Na obmo je ob ine, kjer ni mo~nosti postavljanja hidrantov, se umestijo po~arni bazeni za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesre ami. Obramba) Stanje V ob ini Jezersko je za potrebe obrambe opredeljeno obmo je Virnikova planina in sicer kot obmo je mo~ne izklju ne rabe za potrebe obrambe. Usmeritev Obmo ja mo~ne izklju ne rabe za potrebe obrambe predstavljajo varstveni re~im v prostoru in so obmo ja, ki so primarno namenjena drugim potrebam v izrednem ali vojnem stanju in krizi ter za usposabljanje, v miru pa se jih lahko uporabi za obrambne potrebe v souporabi. USMERITVE ZA DOLO ITEV NAMENSKE RABE ZEMLJI`  Vsebina je prikazana na karti: 4.4 Usmeritve za dolo itev namenske rabe zemljia  Usmeritve za dolo itev namenske rabe zemljia ) V strateakem delu Ob inskega prostorskega na rta se na podlagi usmeritev glede razvoja poselitve, razvoja v krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture prika~ejo usmeritve za opredelitev namenske rabe stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljia . Obmo ja stavbnih zemljia  se na podlagi strokovnih podlag usmerjajo prete~no znotraj obmo ij naselij. Potrebe so na podlagi demografskih in gospodarskih analiz ter smernic za razvoj dru~benih dejavnosti predvidene dolgoro no za obdobje 20 let. V izvedbenem delu Ob inskega prostorskega na rta se poleg obmo ij osnovne namenske rabe dolo ijo tudi obmo ja podrobnejae namenske rabe. Stavbna zemljia a podrobnejae namenske rabe se za urbano obmo je naselja Zgornje Jezersko, kjer se na rtuje intenzivnejai razvoj, dolo ijo na podlagi usmeritev iz strokovnih podlag, upoatevajo  asovno dinamiko kratkoro nih potreb in pobud. Stavbna zemljia a za ostala obmo ja se dolo ijo na podlagi potreb v skladu z njihovo funkcijo, dejanskim stanjem namenske rabe ter potrebnimi manjaimi airitvami. Meje kmetijskih zemljia  so dolo ene na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih zemljia  (vir: MKGP) ter drugih uradnih prostorskih evidenc in na podlagi potreb po zmanjaevanju zaradi razvojnih potreb ob ine. Kmetijska zemljia a se prika~ejo lo eno glede na varstvo in sicer kot najboljaa in druga kmetijska zemljia a, ki so povzeta po obstoje i evidenci iz veljavnih prostorskih aktov ob ine. Gozdna zemljia a se dolo ijo na podlagi dejanskega stanja v prostoru in na podlagi pravnih varovanj posameznih kategorij gozdov. Na dolo itev gozdnih zemljia  vplivajo tudi zmanjaevanja in airitve stavbnih zemljia  ter kmetijskih zemljia . Gozd se na rtuje tudi na sicer negozdnih povrainah na erozijskih obmo jih, ki niso primerna za druge vrste rabe. Vodna zemljia a se dolo ijo kot vodna telesa povrainskih voda. Ker meje vodnih zemljia  niso enotno dolo ene v skladu s predpisi, so opredeljene na podlagi podatkov dejanske rabe prostora, (vir: MKGP), zemljiakega katastra in digitalnega ortofoto posnetka. Druga zemljia a, predvsem za infrastrukturo, se dolo ijo na podlagi prikaza stanja prostora, ob upoatevanju dejanskega stanja in projektnih preveritev. Za obmo ja, ki se urejajo z dr~avnimi prostorskimi na rti, se namenska raba dolo i na podlagi le teh.V strateakem delu Ob inskega prostorskega na rta se na podlagi usmeritev glede razvoja poselitve, razvoja v krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture prika~ejo usmeritve za opredelitev namenske rabe stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljia . Potrebe so na podlagi demografskih in gospodarskih analiz ter smernic za razvoj dejavnosti predvidene za dolgoro no za obdobje 20 let. USMERITVE ZA DOLO ITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV Vsebina je prikazana na karti: 4.4 Usmeritve za dolo itev namenske rabe zemljia  Usmeritve za dolo itev prostorsko izvedbenih pogojev) Osnovne usmeritve za dolo itev prostorskih izvedbenih pogojev (PIP) za posege in prostorske ureditve so podane v strateakem delu Ob inskega prostorskega na rta. Podrobnejae usmeritve za airae obmo je naselja Zgornje Jezersko so podane v strokovni podlagi za kulturno krajino. Za pregleden prikaz dolo itve prostorskih izvedbenih pogojev je izvedena lenitev prostora. Celoten prostor ob ine je razdeljen na prostorske enote. Prostorska enota je obmo je z enotno izra~eno prostorsko identiteto. Prostor delimo na krajinske in podrobneje na enote urejanja prostora (EUP). EUP imajo praviloma enoli no namensko rabo in so nosilke enotnih meril za urejanje prostora. Krajinske enote ob ine so: Obmo je strnjenega naselja Zg. Jezersko, Obcestna poselitev, Obmo je kulturne krajine Zg. Jezerskega, Odprti prostor. IZVEDBENI DEL SPLO`NE DOLO BE Sploane dolo be) Izvedbeni del OPN dolo a: enote urejanja prostora, obmo ja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje, obmo ja, za katera se pripravi ob inski podrobni prostorski na rt (v nadaljevanju OPPN) in usmeritve za izdelavo OPPN. Ta odlok je treba upoatevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umea anju in gradnji nezahtevnih ter enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov in pri drugih posegih, ki jih dolo ajo predpisi. Poleg dolo b tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih dolo ajo predpisi, upoatevati tudi druge predpise in druge akte, ki dolo ajo javno-pravne re~ime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dol~nost upoatevanja teh pravnih re~imov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. Stopnja natan nosti mej) Meje enot urejanja prostora so dolo ene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto na rtov razli nih meril in prikazane na zemljiakem katastru v merilu 1 : 5.000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za dolo itev meje uporabljen topografski podatek. Polo~ajna natan nost mej enot urejanja prostora je enaka polo~ajni natan nosti zemljiakega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja prostora ne sovpadajo s parcelno mejo, je polo~ajna natan nost meje enote urejanja prostora odvisna od razlik med polo~ajno natan nostjo topografskih in digitalnih ortofoto na rtov in digitalnih katastrskih na rtov na obmo ju obravnavane meje. Drugi grafi ni prikazi iz 2. lena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih polo~ajna natan nost je razli na in katerih meje se lahko v dolo enih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi. V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne polo~ajne natan nosti razli nih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma treba v postopku dolo itve parcele objekta izvesti postopek parcelacije, s katerim se nedvoumno izka~e usklajenost na rtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru. V primerih, ko je za dolo itev meje med obmo ji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natan nosti zemljiakega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja pooblaa enega in~enirja geodeta ter prostorskega na rtovalca. ENOTE UREJANJA PROSTORA Sploana dolo ila o enotah urejanja prostora) OPN dolo a prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in namensko rabo prostora po enotah urejanja prostora. Enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) obsegajo naselje, del naselja ali del odprtega prostora in obsegajo celotno obmo je ob ine. Na posameznih obmo jih naselij se EUP delijo na podenote, ki izhajajo iz razli ne podrobnejae namenske rabe, tipologije obstoje e in predvidene gradnje ali drugih zna ilnosti. Na karti se pojavi naslednji zapis oznak: ZGJ 01/01 SSe ZGJ je oznaka naselja, znotraj katerega je opredeljena EUP, 01 je oznaka zaporedne atevilke EUP znotraj naselja, /01 je zaporedna atevilka podenote znotraj enote urejanja prostora, SSe je oznaka podrobnejae namenske rabe. OPPN je oznaka na ina urejanja. Oznaka OPN se ne izpisuje. OBMO JA NAMENSKE RABE PROSTORA Obmo ja namenske rabe prostora) Za celotno obmo je ob ine so po posameznih EUP dolo ena oziroma prikazana obmo ja namenske rabe prostora, ki jih dolo a naslednja preglednica: OBMO JA OSNOVNE NAMENSKE RABEOBMO JA PODROBNEJ`E NAMENSKE RABE LENITEV PODROBNEJ`E NAMENSKE RABE I. OBMO JA STAVBNIH ZEMLJI` S  OBMO JA STANOVANJSS  stanovanjske povraineSSe  iste stanovanjske povraine  enostanovanjska gradnjaSSv  stanovanjske povraine  ve stanovanjska gradnjaC  OBMO JA CENTRALNIH DEJAVNOSTICU  osrednja obmo ja centralnih dejavnosti/CD  druga obmo ja centralnih dejavnosti/I  OBMO JA PROIZVODNIH DEJAVNOSTIIG  obmo ja gospodarskih con/IK  povraine z objekti za kmetijsko proizvodnjo/B  POSEBNA OBMO JABT  povraine za turizem/Z  OBMO JA ZELENIH POVR`INZS  povraine za rekreacijo in aport/ZP  parki/ZD  druge urejene zelene povraine/ZK  pokopalia a/P  OBMO JA PROMETNE INFRASTRUKTUREPC  povraine cest/PO  ostale prometne povraine/E  OBMO JA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE /O  OBMO JA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE/A  POVR`INE RAZPR`ENE POSELITVEAsk-kmetijeAss-stanovanjske hiaeAsp-po itniake hiaeApl-paane planine, lovski domovi, karavle, planinske ko eII. OBMO JA KMETIJSKIH ZEMLJI` K1  NAJBOLJ`A KMETIJSKA ZEMLJI` A/K2  DRUGA KMETIJSKA ZEMLJI` A/III. OBMO JA GOZDNIH ZEMLJI` AG  GOZDNA ZEMLJI` A/IV. OBMO JA VODAVC  CELINSKE VODE/V. OBMO JA DRUGIH ZEMLJI` L  OBMO JA MINERALNIH SUROVINLN  povraine nadzemnega pridobivalnega prostoraPROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI Prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP) Za vsako EUP ta odlok dolo a prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: skupne prostorske izvedbene pogoje, dolo ene v III.5. poglavju tega odloka in v prilogi 1 in 2, podrobne prostorske izvedbene pogoje, dolo ene v III.6. poglavju tega odloka in morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, dolo ene v Prilogi 3 tega odloka. Sploani prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen e je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji dolo eno druga e. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo in/ali spreminjajo sploane prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, da so podrobni prostorski izvedbeni pogoji druga ni od sploanih, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji. Za posamezno EUP so lahko poleg sploanih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka dolo eni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo in/ali spreminjajo sploane oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, da so posebni prostorski izvedbeni pogoji druga ni od sploanih ali podrobnih, veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji. Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo do uveljavitve le tega prostorska izvedbena dolo ila iz III.7. poglavja tega odloka. EUP, na katerih veljajo izvedbeni prostorski na rti, se urejajo na podlagi le teh. Za airae obmo je kulturne krajine Zg. Jezersko je izdelana strokovna podlaga za kulturno krajino kot obvezna priloga OPN. Za EUP znotraj meje strokovne podlage za kulturno krajino, ki je prikazana v Prikazu stanja prostora, se kot usmeritev za na rtovanje povzema predmetna strokovna podlaga, sprejeta v okviru predmetnega OPN. Prikaz stanja prostora) Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljena na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za prostor. Odra~a stanje v prostoru, kakrano je bilo v trenutku pridobitve podatkov. Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogro~ena ter druga obmo ja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni re~im v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljia . Kot dejansko stanje stavbnih zemljia  se prikazuje stavbna zemljia a, dolo ena s prostorskim aktom ob ine. V prikaz stanja prostora so lahko vklju eni tudi podatki, ki slu~ijo pripravi, sprejemu in spremljanju prostorskih aktov, kot so demografski podatki, socio-ekonomski kazalci, podatki o fizi nih lastnostih prostora, kazalci urbanega razvoja in kazalci varstva okolja, ohranjanja narave, kulturne dedia ine in varstva lovekovega zdravja dolo eni v okoljskem poro ilu ter drugo. Podatki se bodo vklju evali v prostorski informacijski sistem glede na potrebe po teh podatkih v okviru prostorskega na rtovanja. SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor) e ta odlok ali drug predpis ne dolo a druga e, so na celotnem obmo ju ob ine dopustne naslednje vrste posegov in gradenj: gradnja novega objekta, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija objekta, sprememba namembnosti, vzdr~evanje objekta, odstranitev objekta. Gradnje novih objektov se dovoli na tistih delih stavbnih zemljia  in na tistih obmo jih izven stavbnih zemljia , kjer je to skladno s podrobnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobnejae namenske rabe in s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji. Dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti, vzdr~evalna dela in rekonstrukcija objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih. Gradnje novih objektov na mestu prej odstranjenih zakonito zgrajenih obstoje ih objektov (nadomestne gradnje) so dovoljene na istih temeljih oziroma z zamikom znotraj obstoje e parcele objekta. Zamik je dovoljen, kadar izboljaa prometno varnost, kadar je potreben zaradi upoatevanja posebnih predpisov in odlokov, ki veljajo na obmo ju, ter kadar gradnja zaradi geoloakih razmer na prvotni lokaciji ni mo~na. Odstranitve objektov so dovoljene na tistih obmo jih stavbnih zemljia , kjer je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne namenske rabe in pogoji varstva dedia ine, e je na obmo ju prisotna. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora, so pred spremembo namembnosti dopustna samo vzdr~evalna dela in odstranitev objektov. Rekonstrukcija obstoje ih objektov se dovoli na tistih obmo jih stavbnih zemljia , kjer je namen obstoje ega objekta skladen s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne namenske rabe in podrobnimi izvedbenimi pogoji za podenoto ali enoto urejanja prostora. Ob rekonstrukciji je treba upoatevati dolo ila tega odloka. Rekonstruiranje objektov, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dedia ine, se na rtuje in izvaja pod pogoji in s soglasjem pristojnega organa za varstvo kulturne dedia ine. Vzdr~evalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s podro ja predpisov o graditvi objektov. Objekte je treba vzdr~evati v takem stanju, da ne bodo nastale takane pomanjkljivosti, da bi ti objekti zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali u inkovanja tretjih dejavnikov zelo slabo vplivali na zunanjo podobo naselja in krajine. Pri izvajanju vzdr~evalnih del je treba upoatevati naslednja dolo ila: Namestitev son nega zbiralnika ali son nih celic (fotovoltaika) je dopustna na strehah (v ravnini strehe), pri emer viaina elementov fotovoltaike ne prese~e dopustne viaine objekta. Namestitev son nega zbiralnika ali son nih celic (fotovoltaika) ni dopustna na vizualno izpostavljenih obmo jih. Na obmo ju kulturne krajine je namestitev son nega zbiralnika ali son nih celic (fotovoltaika) dopustna na vizualno neizpostavljenih mestih in ob soglasju ob inske uprave Ob ine Jezersko in Zavoda za varstvo kulturne dedia ine. Klimatske naprave in zunanje enote toplotne rpalke morajo biti na objektih namea ene na fasadah, ki niso vizualno izpostavljene. e je zunanja enota toplotne rpalke umea ena samostojno, se izvede na na in, da je im manj vidna z javne povraine oziroma je ustrezno skrita za zeleno bariero. e je odmik manjai od 4 m je potrebno pisno soglasje lastnika sosednih zemljia . Klimatska naprava in zunanje enote toplotne rpalka ne sme imeti mote ih vplivov (hrup, vro i zrak, odtok vode) na okoliaka stanovanja in prostore, v katerih se zadr~ujejo ljudje. Po~arna varnost objektov se ne sme zmanjaati. Na objektih, ki so namenjeni bivanju ve jega atevila ljudi ali v katerih je hkrati ve  kot 100 ljudi, je treba izvesti dela za ustrezno protipotresno sanacijo objekta. Namestitev vetrnic za proizvodnjo elektri ne energije ni dopustna. Na kulturnih spomenikih in v njihovih obmo jih izvedba fotovoltaike ni dovoljena; na drugih objektih in obmo jih varovanja kulturne dedia ine pa le po predhodnih preveritvah o mo~nosti njihove umestitve, e to ni v nasprotju z varstvenimi re~imi za kulturno dedia ino, kar se preveri skozi postopek pridobivanja kulturnovarstvenega soglasja. Gradnje, rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoje ih stavb so dovoljene v skladu s posebnimi dolo bami za posamezno podrobnejao namensko rabo obmo ja, e so izpolnjene zahteve osvetlitve in oson enja objektov, e velikost zemljia a ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost, e so zagotovljena parkirna mesta in e gradnja nima negativnih vplivov na okolje. Skupni prostorski izvedbeni pogoji o dopustnih dejavnostih) Za vsako namensko rabo prostora so dolo ene osnovne, spremljajo e in izklju ujo e dejavnosti. Opredeljene so v poglavju III.6. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji. Spremljajo e dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BEP posameznega objekta. Za obmo ja povrain pode~elskega naselja Ask - kmetije lahko spremljajo e dejavnosti prese~ejo 50 %. Izklju ujo e dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na dolo eno obmo je namenske rabe ne sme umea ati. Dopustne dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti. Za potrebe tega odloka se lahko uporablja tudi poimenovanja dejavnosti, ki so poenostavljena ali zdru~ena iz ve  kategorij iz predpisa. izraz, uporabljen v tem na rtuStandardna klasifikacija dejavnostikmetijstvo in gozdarstvoA - kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribiatvorudarstvoB - rudarstvoproizvodne dejavnostiC - predelovalne dejavnosti D - oskrba z elektri no energijo, plinom, paro E - oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja F - gradbeniatvoobrtne dejavnostiC - predelovalne dejavnosti (v obsegu skladnem z zakonodajo s podro ja obrti) F - gradbeniatvo (v obsegu skladnem z zakonodajo s podro ja obrti)trgovske in storitvene dejavnostiG - trgovina, vzdr~evanje in popravila motornih vozilpromet in skladia enje H - promet in skladia enjegostinstvo in turizemI - gostinstvoposlovne dejavnostiJ - informacijske in komunikacijske dejavnosti K - finan ne in zavarovalniake dejavnosti L - poslovanje z nepremi ninami M - strokovne, znanstvene in tehni ne dejavnosti N - druge raznovrstne poslovne dejavnosti dejavnosti javne upraveO - dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstvaizobra~evanjeP - izobra~evanjezdravstvo in socialno varstvoQ - zdravstvo in socialno varstvokulturne, razvedrilne, rekreacijske in portne dejavnostiR - kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnostidruge dejavnostiS - druge dejavnosti T - dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hinim osebjem, proizvodnja za lastno rabo U - dejavnost eksteritorialnih organizacij in telesdru~bene dejavnostiP  izobra~evanje Q - zdravstvo in socialno varstvo R - kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti O - dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstvacentralne dejavnostiG - trgovina, vzdr~evanje in popravila motornih vozil I - gostinstvo J - informacijske in komunikacijske dejavnosti K - finan ne in zavarovalniake dejavnosti L - poslovanje z nepremi ninami M - strokovne, znanstvene in tehni ne dejavnosti N - druge raznovrstne poslovne dejavnosti P  izobra~evanje Q - zdravstvo in socialno varstvo R - kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti O - dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstva S - druge dejavnosti T - dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hianim osebjem, proizvodnja za lastno rabo U - dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Skupni prostorski izvedbeni pogoji o vrstah dopustnih objektov glede na namen) Vrsta dopustnih objektov glede na namen je dolo ena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejao namensko rabo. V EUP so na povrainah podrobnejae namenske rabe dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih o vrstah objektov glede na zahtevnost, ki so za posamezno podrobnejao namensko rabo dolo eni v Prilogi 1 (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejae namenske rabe), e izpolnjujejo skupne, posebne in podrobne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. Na celotnem obmo ju ob ine so dopustni tudi naslednji objekti in drugi posegi v prostor: omre~ja naslednje gospodarske javne infrastrukture, in sicer cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajo imi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajo imi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vro evodi in priklju ki nanje, posegi za za asne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesre ami, rekonstrukcije kategoriziranih cest, avtobusna postajalia a s potrebnimi ureditvami samo ob rekonstrukcijah cest, plo niki, kolesarske steze, kolesarske poti, peapoti, dostopne ceste do objektov samo ob rekonstrukcijah cest, dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoje ih objektih), brvi in mostovi, objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesre ami, vklju no z zaklonia i, po~arnimi bazeni in objekti za zaa ito, reaevanje in pomo , gradnja podzemnih gara~ in kleti v stavbah povsod tam, kjer in v kakranem obsegu to dopua ajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaa ita podtalnice in stabilnosti objektov. Gradnja podzemnih gara~ na obmo ju kulturne krajine ni dopustna. Za vsa ostala dela, ki niso gradnja, ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora pomenijo drug poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije, melioracije, kr itve gozda, poljske poti, velja, da morajo biti posegi na rtovani sonaravno in skladno z veljavnimi predpisi. Na obmo jih, ki so pod varstvenimi re~imi, je za posege treba pridobiti soglasje pristojnega organa. Na vseh obmo jih stavbnih zemljia  je dopustna gradnja gradbeno in~enirskih objektov prometne infrastrukture, pri emer je treba za gradnjo parkiria  pridobiti soglasje ob inske uprave Ob ine Jezersko. Dopustne vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri emer: so vrste objektov ozna ene s aifro iz predpisa, se vedno navaja le najni~ja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe viajih ravni, e so po navedbi vrste objektov naateti dolo eni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno naateti objekti, e je za navedeno vrsto objektov ali posameznega naatetega objekta dolo en poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le predhodno navedeni objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja. Dopustne vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov po posamezni namenski rabi so dolo eni v Prilogi 1. Dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov po posamezni namenski rabi so dolo eni v Prilogi 2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov) Pri umea anju objektov v prostor se upoatevajo regulacijske linije, ki dolo ajo urbanisti ne razmejitve ali razmejitve povrain javnega in zasebnega interesa. Regulacijske linije so: gradbena meja, gradbena linija in regulacijska linija drevoreda. Kjer regulacijske linije niso dolo ene v grafi nem delu OPN, se te povzamejo iz vzorca postavitve obstoje ih stavb na obmo ju naselja, dela naselja ali ulice. Nove stavbe (eta~e nad terenom in pod terenom) morajo biti od meje sosednjih zemljia  oddaljene najmanj 4,00 m, enostavni in nezahtevni objekti pa najmanj 1,50 m, razen e odlok v nadaljevanju ne dolo a druga e. Odmik se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe (balkoni, terase, napua i, nadstreaki, kleti itd.). Objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko gradijo do meje sosednjih zemljiakih parcel. Na obmo jih namenske rabe: IG morajo biti nove stavbe vklju no z napua i in nadstreaki od meja sosednjih zemljia  oddaljene najmanj 5,00 m, e mejijo na stavbna zemljia a. V primeru meje z gozdnimi in kmetijskimi zemljia i je lahko ta odmik manjai v skladu z ostalimi dolo ili tega lena. Odmiki od parcelne meje so lahko manjai od 4,00 m, kadar morajo stavbe slediti obstoje i razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v obmo jih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dedia ine. Odmiki od parcelne meje so lahko manjai od 4,00 m ob pridobitvi pisnega soglasja lastnikov sosednjih parcel, od katerih bo odmik manjai od 4,00 m, vendar ne manj kot 1,5 m. Odmiki od parcelne meje so lahko manjai od predpisanih v primeru nadomestne gradnje. V tem primeru soglasje soseda ni potrebno. Na rtovana gradnja ne sme poslabaati bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici, omogo iti mora vzdr~evanje in rabo objekta v okviru gradbene parcele ter zagotavljati svetlobnotehni ne, po~arnovarstvene in sanitarne pogoje. Na obmo ju kmetijskega gospodarstva naj bodo gospodarska poslopja medsebojno oddaljena tako, da je zagotovljen manipulativni prostor mehanizacije in da se s postavitvijo objektov upoateva obstoje a tipika zazidave. Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljaa stranica stavb, lociranih na pobo jih, mora biti praviloma vzporedna s plastnicami. Novi objekti se praviloma na rtujejo v odmiku ene drevesne viaine odraslega gozda od obstoje ega gozdnega roba. Pri tem se odmik dolo i v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v asu razvili na posamezni lokaciji. Odmiki od javnih zemljia : Med javno povraino in uvozom na parkiria e ali v gara~o oziroma med javno povraino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (gara~nih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5,00 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogo en dostop do parkiria a ali gara~e oziroma izvoz iz nje. Pri vseh odmikih je treba upoatevati cestnoprometne predpise glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje je mo~no v soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoje i razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dedia ine. Skupni prostorski izvedbeni pogoji o velikosti objektov) Dopustna velikost objektov je dolo ena s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji po posameznih vrstah namenske rabe. Merila za dolo anje velikosti objektov so opredeljena s: faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ), faktorjem zelenih povrain (FZP) na parceli objekta, z viaino objektov (eta~nost ali viaina v metrih). Kadar za gradnjo objektov viaina s tem odlokom ni natan no dolo ena, velja: dopustna viaina novega objekta je viaina slemen objektov na obmo ju EUP v oddaljenosti do 50,00 m od parcele objekta, namenjene gradnji na rtovanega objekta, viaina objektov v uli nem nizu enote urejanja prostora se lahko pove a do viaine kapi najviajega obstoje ega objekta tako, da imajo vsi objekti enako viaino kapi. Kadar je obstoje a zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) ve ja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, dolo ene s tem odlokom, so na obstoje ih objektih dopustni le rekonstrukcije brez pove anja povraine in prostornine objektov, vzdr~evanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja gara~nih objektov pod nivojem terena. Povraine, kot so ozelenjena parkiria a, pri izra unu FZP niso del zelenih povrain. Merila za dolo anje velikosti objektov ne veljajo v primeru nadomestne gradnje. Skupni prostorski izvedbeni pogoji o oblikovanju) Vsi novi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim obstoje im objektom v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, viaini in regulacijskih rtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, na inu ureditve odprtega prostora, ograjam, opornim zidovom, urbani opremi in drugim oblikovnim zna ilnostim prostora. Skladnost s tem dolo ilom mora biti obrazlo~ena in utemeljena v projektni dokumentaciji. Oblikovanje novih objektov je pogojeno s tipologijo posameznega obmo ja vrste podrobnejae namenske rabe, namembnostjo objektov, viaino obstoje ih objektov, dolo enim faktorjem pozidanosti in faktorjem izrabe gradbene parcele in regulacijskimi linijami. Novogradnje vklju no z dozidavami in nadzidavami objektov morajo po velikosti in oblikovanosti tlorisnih gabaritov, volumnu objekta, viaini objektov, oblikovanosti in barvi streh, obliki odprtin za osvetljevanje podstreaij in mansard slediti obstoje im objektom v enoti ali podenoti urejanja prostora, kar se utemelji v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kadar se doziduje, nadziduje ali rekonstruira objekt, ki ni oblikovno usklajen z ostalimi objekti v enoti ali podenoti urejanja prostora (oblikovanje strehe, barve strein, tlorisni in viinski gabariti, barve in oblika kritine, oblikovanje napua ev, razporeditev okenskih in vratnih odprtin po fasadah ter njihovo oblikovanje), se ga z rekonstrukcijo, dozidavo ali nadzidavo oblikovno uskladi z objekti v enoti ali podenoti urejanja prostora, kar se utemelji v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. V prostorskih enotah s ae izra~enim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je treba naklon strehe, material in barvo kritine ter smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. Pri umea anju stavb v nagnjen teren se sleme novega osnovnega kubusa stavbe orientira vzporedno s plastnicami, razen kadar je prevladujo  vzorec smeri slemen osnovnega objekta (ve  kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora) pre no na plastnice. Barve kritin naj bodo prilagojene tradicionalnemu stavbnemu tipu (lesena ali siva) in ne smejo biti odsevajo e. Namea anje modulov solarnih in fotovoltai nih sistemov na strehe je dovoljeno pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in so v najve ji mo~ni meri postavljeni tako, da so poravnani s streaino. Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so lenitev, barve in materiali fasad, okna, nadstreaki, balkoni, ograje ipd. treba smiselno upoatevati kakovostne okoliake objekte v EUP. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito mote e in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoli na, ~ivo oz. travniako zelena, ~ivo rde a, temno oz. turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohiatva. Uporabljajo se bela barva in barve zemeljskih tonov v svetlih odtenkih. Barva fasade mora biti dolo ena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Fotovoltaika na fasadah ni dovoljena. Prepovedani so nezna ilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so ve kotni izzidki, stolpi i, fasadni pomoli in tipi ni arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij, kot so graka stebria a ipd.) in na strehah objektov (strehe z nezdru~ljivimi nakloni, slemeni in kritinami). Pri spremembi podstreaij v stanovanja je dopustno osvetljevanje podstreaij s streanimi okni ali klasi nimi fr adami. Povraina fr ad ne sme presegati 30 % povraine posamezne streaine in ne sme segati do slemena obstoje e streaine. Fr ade morajo biti osno razporejene napram okenskim in vratnim odprtinam. Kritina mora biti enaka kot na osnovni streaini. Na obmo ju ob ine niso dopustne trapezne fr ade ali fr ade kro~ne (polkro~ne) oblike. V skladu z ostalimi dolo ili odloka so na obmo ju ob ine dopustne: klasi ne fr ade, fr ade 'na plaa ' z enokapno streho, katere dopusten naklon je do 20manjai od naklona osnovne strehe. Stranici fr ade morata biti ometani ali oblo~eni z lesom, fr ade 'na ravno' streho. Stranici fr ade sta lahko ometani, oblo~eni z lesom ali izvedeni v istem materialu kot streha fr ade. Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehni nih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne, vendar ne na vizualno izpostavljeni fasadi. Na objektih kulturne dedia ine je za lokacijo omarice in drugih tehni nih napeljav treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Pri vzdr~evalnih delih in drugih posegih na objektih je treba upoatevati naslednja pravila: Pri obnovi fasad je treba upoatevati barvo, ki je bila dolo ena z gradbenim dovoljenjem za stavbo; dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo dolo eno v gradbenem dovoljenju za stavbo. e barva fasade, velikost, oblika in barva oken in vrat stavbe v gradbenem dovoljenju niso bili dolo eni, je treba upoatevati prvotno barvo fasade in velikost, obliko in barvo oken in vrat objekta. Pri ve stanovanjskih objektih in objektih z ve  eta~nimi lastniki so spremembe na fasadah, kot npr. zasteklitve balkonov, postavitve sen il in klimatskih naprav ipd., dopustne samo na podlagi enotnega projekta oziroma risb, ki jih izdela arhitekt. Ob javnih povrainah, kot so pomembnejae ceste in ulice ter parki, trgi in igria a, je prepovedano na rtovati servisne in manipulacijske povraine objekta, razen v obmo jih, opredeljenih kot jedra. Odstopanja od skupnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev so dopustna: za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se dolo i v OPPN ob upoatevanju drugih dolo il tega odloka, za objekte svojstvenega oblikovanja, ki so predmet arhitekturnega nate aja in niso na obmo jih varstva kulturne dedia ine. (Skupni prostorski izvedbeni pogoji in merila za dolo anje gradbenih parcel) Pri dolo itvi parcel objektov je treba upoatevati: namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi povrainami za njegovo uporabo in vzdr~evanje (vrsta objekta in na rtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene povraine in funkcionalno zelenje), prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov, prostorske izvedbene pogoje glede priklju evanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, polo~aj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoje ih parcel, namembnost in velikost javnih povrain, prometnih povrain in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdr~evanje, zdravstveno tehni ne zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bli~nje okolice, oson enje, prevetritev, intervencijske poti). Parcela objekta mora biti v celoti vklju ena v obmo je stavbnih zemljia . V primeru, ko parcela objekta le~i v dveh EUP, veljajo za gradnjo tega objekta dolo ila za tisto EUP, v kateri le~i ve ji del parcele objekta. To dolo ilo se lahko uporabi le v primerih, ko je na rtovan objekt dovoljen v obeh EUP. V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej dolo ena v posebnih dolo bah, velja: najmanjaa velikost parcele objekta za prostostoje o stanovanjsko gradnjo SSe je 500 m; v primerih, ko je parcela objekta na obmo jih SSe ve ja od 1000 m;, se merila za dolo anje velikosti objektov ra unajo za povraino 1000 m;, najmanjaa velikost parcele objekta za povraine razpraene poselitve A je 300 m;, za objekte razpraene gradnje velja velikost parcele objekta kot je dolo eno z gradbenim dovoljenjem; kadar parcela objekta ae ni dolo ena, potem najve ja velikost parcele objekta na obmo ju razpraene gradnje znaaa 500 m; ali povraina stavbia a vseh, pred sprejemom tega odloka legalno zgrajenih zahtevnih, manj zahtevnih in tistih nezahtevnih in enostavnih stavb, v katere lahko lovek stopi, pomno~eno s faktorjem 4 (velja ve ja dolo ena vrednost). Delitev zemljiakih parcel, ki predstavljajo parcele obstoje ih objektov (zazidana stavbna zemljia a) je dovoljena le v primeru, e nova zemljiaka parcela obstoje ega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta v skladu z dolo ili tega odloka. Delitev zemljiakih parcel stavbnih zemljia  je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje ve  zemljiakih parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z dolo ili tega odloka. Pri dolo anju parcele objekta ni dopustno deliti nezazidanih stavbnih zemljia , ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta, razen e se ti nezazidani deli zdru~ijo v parcelo objekta ~e obstoje ih objektov ali e ti nezazidani deli predstavljajo dostopno cesto do zalednih zemljia . Ne glede na zgoraj navedena dolo ila je delitev parcel mo~na za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta. Za obstoje e ve stanovanjske objekte, katerim parcela objekta ni bila dolo ena, razpolo~ljivo zemljia e, ki predstavlja dejansko zemljia e objekta v uporabi, pa ne omogo a oblikovanja parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove ve stanovanjske objekte, se za njeno dolo itev ne upoatevajo dolo ila odloka, ki se nanaaajo na FZ, atevilo parkiria , igria a in zelenice. Parcela objekta se tem objektom dolo i na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo. e ta ne obstajajo oziroma parcela objekta v njih ni bila dolo ena, pa v okviru dejansko razpolo~ljivih zemljia . Parcelo objekta, razen za objekte gospodarske javne infrastrukture, je treba pri novogradnjah pred izdajo uporabnega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno, za stanovanjske objekte, za katere pridobitev uporabnega dovoljenja ni obvezna, pa pred vpisom stavbe v kataster stavb. Dolo ila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za ~e obstoje e manjae parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliake zemljiake parcele predstavljajo parcele obstoje ih objektov. V teh primerih ne velja dolo ilo o dopustnih tlorisnih razmerjih in faktorju zazidanosti. Zemljiako parcelo, ki je delno stavbna in delno kmetijska, je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za zahtevni in manj zahtevni objekt odmeriti oz. razdeliti na stavbni del in na kmetijski del. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov ter naprav) Za dolo anje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoatevati dolo ila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje. Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena, kadar objekti izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju Uredba), skupne prostorsko izvedbene pogoje tega odloka, posebne prostorske izvedbene pogoje in pogoje iz Priloge 1 tega odloka. Pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upotevati naslednje splone prostorske izvedbene pogoje: Namembnost: namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje namembnost obstoje e pozidave oziroma ne sme biti v nasprotju z dejavnostmi, ki jih dovoljuje podrobna namenska raba prostora, dolo ena v prostorskem aktu. Za oblikovanje in umea anje nezahtevnih in enostavnih objektov se smiselno uporabljajo strokovne podlage za kulturno krajino ter katalog enostavnih in nezahtevnih objektov. O skladnosti na rtovanih objektov s predmetnimi strokovnimi podlagami in katalogom se v okviru svoje pristojnosti odlo ajo pristojne slu~be. Za oblikovanje in umea anje ograj se smiselno uporabljajo strokovne podlage za kulturno krajino ter katalog ograj. O skladnosti na rtovanih objektov s predmetnimi strokovnimi podlagami in katalogom se v okviru svoje pristojnosti odlo ajo pristojne slu~be. Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov na obmo ju kulturne krajine je treba izdelati katalog nezahtevnih in enostavnih objektov. Do izdelave kataloga je za njihovo postavitev treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dedia ine. Dovoljena viaina je samo pritli je, brez kleti ali samo klet, kadar gre za te vrste objekt. Objekti morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom. Dopustne so vse vrste streh. V obmo jih in ob objektih dedia ine so dopustne samo dvokapne strehe. Pri oblikovanju pomo~nih kmetijskih objektov v obmo ju z oznako K1 in K2 mora biti razmerje med stranicama vsaj 1:1,5. Naklon dvokapne strehe s slemenom vzdol~ daljae stranice mora biti med 42 in 45 stopinj. Objekti morajo biti izvedeni nevpadljivo iz avtohtonih materialov (prete~no iz lesa, zidani deli v kamnu ali ometani brez barvanja ometa) s tipi no kritino (lesena ali siva kritina). Poleg vrat so odprtine objekta minimalne, namenjene zlasti prezra evanju. Za pomo~ne kmetijske objekte, umea ene ob rob stavbnih zemljia  (kme ke lope in pokrita skladia a za lesna goriva) veljajo isti pogoji kot za objekte v EUP, ob katerih se umea ajo. Pomo~ni kmetijsko-gozdarski objekti, ki se gradijo na grajenih obmo jih kmetij, morajo imeti enake naklone in obliko streain kot objekt, h kateremu se gradijo. Druga no oblikovanje je dovoljeno, kadar osnovni objekt odstopa od oblikovalskih dolo il za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora. V tem primeru se pomo~no kmetijsko-gozdarski objekti (kme ka lopa senik itd.) oblikuje skladno z oblikovalskimi dolo ili za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora. Ograjevanje parcel v naselju naj upoateva tip, material in viaino ograj, ki so zna ilni zanj. Praviloma naj se uporabljajo ~ive meje (avtohtonih sort npr. gaber ipd.) ali lesene ograje. Zidovi niso dovoljeni, razen e so oblikovani kot del objekta. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V kri~ia ih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika, oziroma je za njihovo postavitev treba pridobiti soglasje upravljavca ceste. Masivne ograje niso dovoljene. Ograjevanje zemljia  izven naselij ni dovoljeno, razen v primeru fizi nega varovanja kmetijskih povrain z ograjami iz krajnikov in ograjevanja posameznih delov gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo podro je gozdov. Za oblikovanje urbane opreme je treba izdelati katalog urbane opreme. Do izdelave kataloga umea anje urbane opreme na obmo ju kulturne krajine ni dovoljena. Urbana oprema in objekti oz. predmeti, s katerimi se opremljajo javne povraine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. V prostor morajo biti umea eni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdr~evanja infrastrukturnega omre~ja. Urbano opremo na posameznih obmo jih kulturne dedia ine je treba oblikovati celostno. Gradnja protihrupnih barier je dovoljena le v strnjenem delu naselja (izven obmo ja kulturne krajine in izven obmo ij vedut) na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa ali na podlagi dolo il OPPN, pri emer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliake pozidave. Takane ograje je treba intenzivno ozeleniti z avtohtonimi sortami. Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih obmo jih in povrainah namenske rabe, njihovo priklju evanje na GJI ter posebni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so dolo eni v Prilogi 2 tega odloka. Za asne objekte sezonskega turisti nega zna aja je dopustno postaviti na zemljia ih, ki so prometno dostopna in le za dolo en as v obmo jih strnjenih naselij in v neposredni bli~ini Jezera. Na preostalem obmo ju kulturne krajine niso dopustni. Zunanji rezervoar za uteko injen naftni plin oziroma kurilno olje in nafto za potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za ta dela pooblaa eni izvajalec. Umea anje zunanjih rezervoarjev se izvede na na in, da so im manj vidni z javne povraine oziroma so ustrezno skriti za zeleno bariero. Na objektih in obmo jih kulturne dedia ine in kulturne krajine reklamni panoji niso dovoljeni. Dopustni so le za as in trajanje prireditev. Po kon anju se odstranijo. Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljia a oddaljeni najmanj 1,50 m, razen rezervoarja za uteko injeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljia  oddaljen najmanj toliko, kot to dolo ajo predpisi, ki urejajo podro je naprav za vnetljive teko ine in pline. Pri postavitvi nezahtevnih in enostavnih objektov se upoateva gradbene linije in gradbene meje. `karpe in podporni zidovi, protihrupne ograje, palisade, lovilne mre~e in prostovise e mre~e morajo biti od meje sosednjega zemljia a oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljia a je lahko odmik tudi manjai oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. e lastnika sosednjih zemljia  soglaaata, se ograje in ~ive meje postavljajo na mejo zemljiakih parcel obeh lastnikov. e se lastnika sosednjih zemljia  ne sporazumeta, mora biti ograja oziroma ~iva meja od sosednjega zemljia a odmaknjena najmanj 0,50 m. e je sosednje zemljia e javna cesta, je odmik najmanj 1,00 m, razen e upravljavec ceste soglaaa z manjaim odmikom. Priklju ki na objekte javne gospodarske infrastrukture: ni predpisanega odmika od parcelne meje. Pomo~ni kmetijsko - gozdarski objekti: od meje sosednjih zemljia  morajo biti oddaljeni najmanj 1,50 m in morajo upoatevati gradbene linije in gradbene meje v primeru, da se postavljajo ob javni povraini. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljia a je odmik tudi manjai oziroma se objekt lahko postavi na posestno mejo. Spominska obele~ja: spominska obele~ja, razen spominskih ploa , ki so sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljia a oddaljena najmanj 1,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljia a je lahko odmik tudi manjai oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. Urbana oprema: nadkrita akalnica na avtobusnem postajalia u, javna kolesarnica, objekti za oglaaevanje, skulptura in druga prostorska inatalacija, konfini in drugi elementi urbane opreme morajo biti od meje sosednjega zemljia a oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljia a je lahko odmik tudi manjai oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je na obmo jih veljavnih OPPN, sprejetih pred za etkom veljavnosti tega odloka, dopustna, e ni v nasprotju z dolo ili OPPN oziroma ni prepovedana in je v skladu s podrobnejao namensko rabo. Odmiki objektov od posestnih mej, dolo eni v tem lenu, so lahko manjai, e zmanjaani odmik ne ruai vzpostavljenega prostorskega reda, omogo a vzdr~evanje stavbe in z zmanjaanim odmikom pisno soglaaa lastnik sosednjega zemljia a. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje objektov za oglaaevanje) Objekte in naprave za oglaaevanje je dopustno postavljati samo na javnih povrainah in v skladu z dolo ili ob inskega sploanega akta, ki za obmo je Ob ine Jezersko ureja merila in pogoje za oglaaevanje ter dopustne lokacije. Na obmo ju kulturne krajine je dopustno postavljati objekte in naprave za oglaaevanje, e gre za za asno postavitev namenjeno oglaaevanju v asu prireditve. Postavitev takanih objektov mora biti v soglasju z lastnikom zemljia a in soglasjem ob inske uprave Ob ine Jezersko. Objekti za oglaaevanje so, ne glede na prejanje dolo be tega lena, dopustni takrat, kadar se za asno namestijo na gradbenih ograjah objektov, za katere je ~e izdano gradbeno dovoljenje za as gradnje. Takani objekti niso dopustni na obmo ju kulturne krajine Lokacije za postavitve transparentov se lahko dolo ijo le na strnjenem delu naselja Zg. Jezersko s soglasjem ob inske uprave Ob ine Jezersko. Izvedba transparentov je lahko le v leseni izvedbi. Oblikovanje potrdi ob inska uprava Ob ine Jezersko. Te lokacije ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante. Na obmo jih kulturne dedia ine postavljanje transparentov ni dovoljeno. Skupni prostorski izvedbeni pogoji o urejanju okolice objektov) Pri preoblikovanju terena se teren prilagodi obstoje emu reliefu na mejah obmo ja urejanja oziroma na mejah gradbene parcele. Za zasaditve dopustna le avtohtona vegetacija, za zasaditev ~ivih mej se uporabljajo avtohtone vrste  gaber, bukev, jesen ali puapan, jesenove ~ivice se vzdr~ujejo in obnavljajo. Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijskimi podatki projektne dokumentacije. Hortikulturni elementi, preneseni iz drugih okolij, so prepovedani. Nepozidani del parcele za gradnjo je treba ob upoatevanju zahtev za varstvo voda pred onesna~enjem v im ve ji meri ohranjati netlakovan, v travnati povraini ali v makadamu. Viainske razlike na zemljia u je treba primarno urejati s travnatimi bre~inami. Pri urejanju okolice se upoateva obstoje a konfiguracija terena tako, da so nasipi in vkopi visoki najve  1,5 m ter se uredijo na meji parcele objekta. Gradnja podpornih zidov (ali akarp) je dovoljena do viaine 1,5 m. Kadar je treba premostiti ve jo viaino, se viainske razlike premostijo s podpornimi zidovi v kaskadah, pri katerih je posamezen podporni zid visok najve  1,5 m. Podporni zid ve je viaine od 1,5 m je izjemoma dopusten pri gradnji cest in v obmo jih podrobne namenske rabe IG in IK, kadar je to pogojeno s strmino terena. Za obstoje e podporne zidove, ki so ve ji od 1,5 m, je mo~na obnova oz. rekonstrukcija do obstoje e viaine, vendar pod oblikovnimi merili tega odloka. *,:L j     " . @ V j    |   H X jwwwododo`dh7hRh7^JaJh7^JaJhh hh ^JaJ hBXhh hh 5CJ^JaJhh hR5CJ^JaJhR5CJ^JaJhU5CJ^JaJhh hh 5CJ^JaJhHI^JaJhUhU^JaJhUhU^JaJhR^JaJh^JaJhRhh ^JaJ%j v    ".bgd-v' P^`Pgd-vgdKb gd-v' & FNgd$=gdXh $da$gd-vgd{9gd7gdh ' & Fgdh $da$gdh gdR04:<@L^tv\lnĶwpep\Up\LphBXh5[^J hBXh hBXhBX^JhBXh-vmH$sH$ hBXh-v$hBXhf5B*CJ^JaJphh-v5B*CJ^JaJphhBXhBX5CJ^JaJhBXh* 5CJ^JaJhBXh-v5CJ^JaJhBXhBX^JaJhRhHI^JaJhHI^JaJhRh7^JaJh7^JaJhUh7^JaJ.p@,4N>NPZl1<D[fmnl"n""#ɷ驢⢩雐 hW h+ hW h hBXh(B*ph hBXh( hBXh~' hBXh>u hBXh'hBXhsmH$sH$ hBXhw hBXhs hBXh?hBXh=mH$sH$ hBXh= hBXh  hBXh-vhBXh-v^J2.8\FX\@,j> & Fgdl & F,gdlgds & Fgdlgd  & Fgdl,>JX ;$1$9DH$Ifgd  $1$9DH$Ifgd  & FgdlXZnJ<*< ;$1$9DH$Ifgd  $1$9DH$Ifgd kd$$Ifl4FqE#  t06    44 lapyt qcQc ;$1$9DH$Ifgd  $1$9DH$Ifgd kd$$IflFqE# t06    44 layt 2;qcQc ;$1$9DH$Ifgd  $1$9DH$Ifgd kdp$$IflFqE# t06    44 layt ;<D\eqcQc ;$1$9DH$Ifgd~' $1$9DH$Ifgd~'kd$$IflFqE# t06    44 layt efnqcQc ;$1$9DH$Ifgd  $1$9DH$Ifgd kd$$IflFqE# t06    44 layt~'qcQc ;$1$9DH$Ifgd  $1$9DH$Ifgd kd#$$IflFqE# t06    44 layt qcQc ;$1$9DH$Ifgd>u $1$9DH$Ifgd kd$$IflFqE# t06    44 layt qcQc ;$1$9DH$Ifgd>u $1$9DH$Ifgd kdE$$IflFqE# t06    44 layt ".<qh`KKK $d&`#$/1$9DH$Ifgd( & Fgdl^gd kd$$IflFqE# t06    44 layt <>BA,,, $d&`#$/1$9DH$Ifgd(kdg$$IflFrD#  t 6`d06    44 lapyt( gRRR $d&`#$/1$9DH$Ifgd(kdW$$IflFrD# t 6`d06    44 layt( !!gRRR $d&`#$/1$9DH$Ifgd(kd$$IflFrD# t 6`d06    44 layt(!!!Z"j"gRRR $d&`#$/1$9DH$Ifgd(kd$$IflFrD# t 6`d06    44 layt(j"l"n"p"""#>$g^YTL< & F @ ^gdl & F gdl(gd 'gd ^gd(kdF$$IflFrD# t 6`d06    44 layt(# #"#P##<$>$N$P$Z%\%%&&((4( +N++<,,,/////B3X3Z3z3P4R4T4ƿ˷|uqujc hffh* hffh&]h hffht hffh/,hffh/,5 hffh+hffh+5 hffhW hffhW 5 hffhcN hffhkmhffhkm5 hJhhW h5hJhhW 5h^JaJhW h_^JaJhW h_5 hW h).hW hBXmH sH ">$\%( +,/T4P5579";=D>>l?@|A*CCC & Fgd,$ & F^a$gdl & F^gd/, & F^gdl & F @ ^gdkm & F @ ^gdlT444P5Z55566666666777J7L77799999::";b;==D>K>>>l??@AAA(APAtAvAxAzAؾزzhHIh7mH sH hHIhk(mH sH hHIhw(mH sH hHIh!0mH sH hHIhk(5mH sH hHIh!05mH sH h hffhk hffhhffh/,5 hffh+hffh+5 hffh/,hffh/,\hffh/,5\0zA|AAA C"C(C*C4CCCCC`b֟؟(*jlnhW hW CJ^JaJ hW hOhW hOCJ^JaJhW h+CJ^JaJhkmCJ^JaJhW h+5CJ\^JaJhpmH sH  hW h;p hW hI_hW hI_5hW h+5hp hW h+5R8x@ĝ $IfgdkmZkd$$IfF4,0z%&>' t-$644 Fayt+ $Ifgd+q & F gdl & F^gdl "RT\DXkdB $$IfF,0z%&>' t-$644 Fayt+ $Ifgd+Xkd $$IfF,0z%&>' t-$644 Fayt+ȞʞҞDXkd $$IfF,0z%&>' t-$644 Fayt+ $Ifgd+Xkd $$IfF,0z%&>' t-$644 Fayt+<>D`DXkd $$IfF,0z%&>' t-$644 Fayt+ $Ifgd+XkdU $$IfF,0z%&>' t-$644 Fayt+`bj֟DXkdh$$IfF,0z%&>' t-$644 Fayt+ $Ifgd+Xkd $$IfF,0z%&>' t-$644 Fayt+֟؟(*2jD;; $Ifgd<'Xkd$$IfF,0z%&>' t-$644 Fayt+ $Ifgd+Xkd$$IfF,0z%&>' t-$644 Fayt+jlvĠؠ;Xkd,$$IfF,0z%&>' t-$644 Fayt+ $IfgdI:F $Ifgd+Xkd{$$IfF,0z%&>' t-$644 Fayt<'nvxؠڠ.02Nnpr>@ƧX4rt|~̩Ω̫yrkckkrkrkrhmH sH  hBXh@ hBXh$1h~h-vmH sH h hBXh hBXh ^J hBXhVhBXh-v^J hBXh-v hBXhLhBXh4PB*ph hW h+hW h+CJ^JaJ hW hI:FhW hOCJ^JaJhmPCJ^JaJhW hI:FCJ^JaJ&ؠڠ.DXkd$$IfF,0z%&>' t-$644 Fayt+ $Ifgd+Xkd$$IfF,0z%&>' t-$644 Fayt+.02NnpvУ<~ytlllll & Fgdlgd bgdV' P^`Pgd-vgdLgdXh e & Fh^hgd+Xkd?$$IfF,0z%&>' t-$644 Fayt+ <xԤ@ƧΩ̫گ0T$ʸ e & F^gdgd~egdnQegdBXegd-ve & Fgdlgd-vbgdV' P^`Pgd-v ^`gdVgdL & Fgdl̫αбHJrt0̴δPRfxƸȸ&(*hjҹԹֹź۳۫𤙎𤇤||ungn hhWT hh-v hBXhhHIhmH sH h~hh~hmH sH h~hnQmH sH  hhh}3mH sH  h~hnQhnQhW2mH sH hnQh~'mH sH hnQhnQmH sH  hnQhnQ hnQhW2 hBXhBXhmH sH hhBX(ʸ*lֹZ,.j>e & F.gdlbgdL' P^`Pgd-vegde<  & Fgdl.BDfhx :<DJbh048:BD"8Zb6<>ŽϵϽϽϪϽϽhhmH sH hu.mH sH hmH sH h h^J h h h mH sH h hhVhh-v^J hh-v hhWTCTVvx68^lHJdf~ \^bd8:V&F޶hj;mH sH hj;hu.h=vmH sH hu.h&dmH sH  hu.h >hu.h >mH sH  hu.h hmH sH  h h h mH sH h C8z4*fPgd~e & F @ ^`gd e & Fh^hgd?`Cbgdx1' P^`Pgd-ve & F.gdl & Fgdl(<68Vdxz4J* PblPhlr|Dڲvvvkvkvh&h9'mH sH h&h mH sH hhk(mH sH hh mH sH hmH sH hHIh mH sH hj;mH sH h~h mH sH h h h h h mH sH  h hx1h mH sH  h h-v h hVh h-v^J h h *DFLFZ\nrxl ^`gdV & FgdlbgdW' P^`PgdWe & FKgdlbgd/' P^`Pgd-vgd~DFHJLbdrDF\HRTVXZ\^hnpr~·ԷԷԖ|uj_jhHIh mH sH hHIh9'mH sH h9'hW hWhWhWhWmH sH hWmH sH  h hW h&hLShHIhLSmH sH hj;mH sH h&hLSmH sH  h&h5h&hmH sH h&h5mH sH  h5h5h5mH sH h5 h hV h h-v%@6    d x l   rtv:t02xz2DHJVXɶɶ~wpehHIhuAmH sH huAhuA huAh 0 huAhVh& h&h&hW huAhWh?`CmH sH hj;mH sH huAhuAmH sH huAh?`CmH sH huAmH sH h?`Ch?`CmH sH  hhVhh-v^J hh-v h9'hW hWhW h&h9''@` 6  d v&2zJX(N & Fgdle & FgdlbgdV' P^`PgdVgdh\ gdWgd~e & F/gdlbgd/' P^`Pgd-v&(LN(N`blB D(*,^ѿѬʤѬѷљ{ti^hHIhjumH sH hHIhUtmH sH hjuhUth~hVmH sH h~hUtmH sH hUtmH sH h!jhUtmH sH hj;mH sH h!jh9'mH sH h~vmH sH h!jhuAmH sH  h!jh9'h!jh~vmH sH  h!jhuA huAhuA h~hUt h~huAh~mH sH $NblD\,.P ` P# $$ & F hh^hgdUt & F hh^hgd4dbgdUt' P^`PgdUte & Fgdlgd~ & FgdlN P `  T!!!" "N#P#b&d&f&h&j&&& 'b'()0)<)@))****+++&+(+üñ|unuf_ h9hMh9mH sH  h9hW h9hi h9hV hu.hP| hu.hX5 hX5hX5 hX5h66h9' h9h9 h9h66 h66h!)hj; h66hO h66hWh1hHIhjumH sH hHIh!j hHIhUt hHIhju hjuhUthHIhUtmH sH %$%b&f&&2(@)**+(+,,--{{b$ & F hh^ha$gd9b$ & F hh^ha$gdm_bgdV' LP^`PgdV & F hh^hgdX5 & F hh^hgd66$a$gdO' P^`PgdWgd~(+,,,p-----//0000P1R111N2P2R2222222223333ꜘzrzrzkd]zUzhj;mH sH  hHIhU7 h9hU7 hL_hU7h'{mH sH hU7mH sH  h`3hh\ h`3h`3hCchWhIx hIxhWhu.hX5mH sH hu.h]5mH sH h]5mH sH h9mH sH hHIh(bmH sH hHIhmPmH sH hHIhIxmH sH h9h9mH sH hHIh9mH sH !-0R11P2R2226777,8n899:;b< & Fgd}3 & FgdlgdT@ & F hh^hgdL_bgdV' P^`PgdWgdh\  ^`gdIxgdWgdX533446x7777777l8n89994:X:::;;;"<`<,==N>P>>>???? @0@P@@@@@@Ǽ{tppph}3 h}3h}3 hT@hGhj; h`3hG h`3h/h`3h9' hT@hU7hqh hT@h: hL_hU7 hT@h/hT@h/mH sH h~h}3mH sH h}3mH sH h~h:mH sH hHIhU7mH sH hU7mH sH hj;mH sH +b<=? @R@@@CCCVDdDEFEzEEF`FjF(G8GIIgd v & Fgdl & F hh^hgdL_bgd~' P^`Pgd~gd}3gdT@@,A.AAACCCC"D$D&D(DRDVDdDrDtDDDDDDDEEEBEDEFEHEvExEzE|EEEEEEFFF^F`FjF&G(Gü|xxh~ *hGhT@ hGhG hGhT@h2=mH sH h~hT@mH sH hGmH sH  hT@hGhW hG hT@hT@ hL_hGhHIh'{mH sH hHIh~mH sH hIxh~ hKhxrh2= hffhxr hffhK/(G8GIIIIIIJJJ J:JHJLL@LtLLLfNjNlNNhPjPtPPPPQZQQ2RVRRSSS4T6TU&U¾¾¤zslz hu.h~ hu.hL hu.hG hu.hS hu.h hu.h8 hLh8 hLh'{h hT@h~ hT@h'{h2=h}3h'{ hL_h~hHIh'{mH sH hHIh~mH sH h vh v hIxh vh vh9'h~ hL_hG*I:JHJLNjPtPPP6TbVVWWWWlZvZZZ\gd vb & Fgdzm' P^`PgdzmgdBz ^`gd vgd~ & F hh^hgdL_bgd v&UU`VbVVVV@BDFjn|T.8:FLƏȏ؏xj@Bü񼟘~~~wshW huThuT hl_ hz hl_ h2z)hz hMh2z) hl_ hM hl_ hL hL_hLhLmH sH  hIxhL hLhLhRhzmB*ph hu.hBz hu.hl_ hu.hM hu.h2 hu.h)zhLh hl_ hDia-ȏ؏BDrĔDʘؘ>zgd  & FgdlgduTbgdV'gdW ^`gduTgdL & F hh^hgdL_BDFrĔ"jn֕hp@BDʘؘ>@vxz|248:z|~šĚΚܡܡܡܡܡܡ؝ؖ hhz hLh hhDia hL_h  h hV h hW h h huTB*phh B*ph hLhuTh h2= huThuThuT hL_huT huThV huThW5z8~ĚΚVd$."jgdQStbgd{l 'gdW ^`gd gdWgdX5gd  & F hh^hgdL_ & FgdDia\NޝRTZ>LR Vd"lnp "$.z"&ݽههyryrynhcR hH0hz hH0hQSt hQSthQSthQSt hL_hQSt hQSth{l hQSthW h h  hH0h  hH0hH0hWh  h hW h h] h hZG h hrh2= h h hl_ h  hhX5 hhz hhk(*&Rb 06DbpPRTV̬άЬڬ@BRT~Rp,.8Z`n"طڷ¸Ľگքր|քhffhDm hL_hdnhdnmH sH  hQSthdn h~hX5 hu.hX5 hu.h~ hffh~ h~hdn h~hz h~h%> hLh%>h2=hdnh%> hL_h%>h%>mH sH  hQSth%>hQSthcRh*LU0j6DTЬڬBRT.`n"gddnbgddn'gddngdX5 & Fgdlgd%> & F hh^hgdL_bgd%>'gd%>gdQSt"ڷnƸ>`b5N4 & Fgd2=gdDwi e & Fh^hgdDwigd~bgd;+'gdW ^`gdDmgdDmgd%> & Fgdl & F hh^hgdL_gddn¸ĸ:<h`bƻ̻λ45ʼf,<@JLNŽwwlh2=h2=mH sH h2=mH sH h[,hDwimH sH hHIhk(mH sH hHIhmH sH hHIhmH sH hHIhDwimH sH h[,hDwihDwimH sH hDmhDwimH sH h~ hH0h~hGhDmmH sH  hGhW hDmhWhDmhdnh2='024VXZtXZ\vx .0&(*P  06DFHL׹hu.h{mH sH hh2=mH sH hhk(mH sH hhDwimH sH hDwimH sH h[,hDwimH sH h Y!hDwimH sH h2=mH sH hu.h` mH sH hu.hDwimH sH <4Z\4*LgdDm e & Fh^hgdm_gdDwi & Fgd & FgdDia & Fgd{ & FgdlL^jl~4t.h0nH»ݳ峫}}uuuhy>mH sH hcRmH sH h[,mH sH hmH sH hu.hDmmH sH hu.h,mH sH hH mH sH hDmmH sH  hDmhDmhDmhDmmH sH hmH sH h$mH sH hDiamH sH h2=mH sH h Y!hDwimH sH hDwimH sH *H&bdjFXdffh24ǿڜڜڜwhHIhqhmH sH hq9hDmhDmhDmmH sH hqhmH sH hqhhqhmH sH hy>mH sH hq9mH sH h ImH sH hH mH sH hd%mH sH h+-h+-mH sH h2=mH sH  h+-h+-h+-mH sH  h Y!hDmh Y!mH sH *dh4 >n'gd c e & Fh^hgdwgd~bgd;+'gdWgdq9 e & Fh^hgdm_ & Fgdlgdy>gd Y! dt:<>XZ.46vxɾɳɨɨɡ}r}r}kc\ h*LUh*LUh*LUmH sH  h*LUh;+hHIhmH$sH$hHIh*LUmH$sH$h~ hH0h~ h4hW h*LUhJ^ h*LUhWhHIhcRmH sH hHIhmPmH sH hHIhH mH sH hHIh9tmH sH hHIhq9mH sH hHIhqhmH sH hHIhy>mH sH hHIh2=mH sH "ln &0vx~LNP|~(lnp ʻ{shhffhmH sH h+-mH sH hDwimH sH h2=mH sH hM+imH sH hHIh2=mH sH hHIh*LUmH sH hbPh;+hHIhmH sH hHIhM+imH sH h~ hH0h~ h*LUh c h*LUhQDn h*LUh;+ h*LUhWhmH sH h*LUh*LUmH sH ' xPp0r ^`gd4 e & Fh^hgdEbgdf'gdb} e & Fh^hgd1 e & Fh^hgdC & Fgdl e & Fh^hgdwgd~bgd c &NTV:@B.0prĹĹϹ⠙|tmfbhW h4h4 hM+ih4h4mH sH  h4hM+ihHIhM+imH$sH$h~ hH0h~ hM+ih c hM+ihf hM+ihb}hM+ihfmH$sH$hM+ihb}mH$sH$hM+ihM+imH$sH$h2=mH$sH$hu.hCmH$sH$h2=mH sH hffhmH sH hffhmPmH sH &r  Fx.R fL & F- egdlbgd4'gd4gd4 ^`gd4 & Fgdl e & Fh^hgd9Wmbgd;+'gdWgd~  $b<R\*HnBDFtvx*,.ӼӼ~~vv˼˼n˼hj<~mH sH hK+mH sH hHIh2=mH sH hHIhj<~mH sH hHIhmH sH hHIh8TmH sH hHIhp'mH sH h8Th8Thp'mH sH  h8ThH h2=mH sH h8TmH sH hH mH sH hH hH h4mH sH  hH hW hH0h~+.DNPR *@bfJLnpz|»yu´jjhbPhbPmH sH hp' hu.hChbPh2= hbPhbPhbPhp'mH$sH$hbPhp'mH sH  hbPh4 *hHIh~ hH0h~ hp'h4 hp'hp'hHIhk(mH sH hHIhjmH sH hHIh2=mH sH hHIhp'mH sH hHIhj<~mH sH )|.  " |    bgd;+'gdWgd~ ^`gde & Fgdl e & Fh^hgdbPbgdbP'gdbPgdp' ^`gdp' & F- egdC|vx*,.|   : p           " z |        @𿷬𬇀yuyuyngn heh;+ hehWh~ hH0h~ hp'hehehh2=mH sH hhk(mH sH hhgmH sH hghgmH sH hgmH sH hu.hp'mH sH hu.h|mH sH hu.hemH sH hemH sH h?zmH sH h2=mH sH hbPmH sH ( DN*d*~  n"" hgd;gd; & F hh^hgd;bgd;'gd;gd~ ^`gdy e & Fh^hgd c e & Fh^hgdAJ@D`,>LhnN*Rd(bdxz*6򽶲h2= h;h; hLh;hh; hL_h;h;mH sH  hyh;h~ hH0h~ hyh heh c hehy%hu.h|~mH sH  hu.hy% hu.hW hehNIl hehW heh;+36 4 T v      $!D!t!!!n"x""""""""#$@$Z$$$$$$$%%%@&B&&&&&(X(((+++Ѽh$ hh+R h/)h+Rh?3h+R hL_h+RhL_mH sH h2=mH sH  hyh h;h8S] hu.h7 hu.h8S]h8S]hhhjh{f[h{f[h;>*h;h;h;>* h;h;4"$$$%'+,,-"-01f5<7x77T88::'gd+R & FgdlgdC & F hh^hgd %Rgd+R & F hh^hgd+Rbgd'gd hgd;+++,,, -- -"-b////002z34d5f5`6v6z6|6:7v7x7z77777777P8R8T8V888888888:::::::<ühRjwmH sH  hyh+Rh+RmH sH h+Rh+RmH sH h$mH sH  h+Rh+R h+RhC hu.hC hu.h7 hu.h+R hL_h %Rh %R hLh+R hL_h+Rh+Rh$ hh+R6:::<&A0AAAEFRHIJKK>L2M4M@MNM & F hh^hgdgbgd'gd & FgdlgdDW & F hh^hgd %Rgd+R & F hh^hgd+Rbgd+R:<B<p<r<<<@@$A&A0AAAAAARHHHH(IJKKK.KKKKKKKK:LL@L.M0M2M@MNM~MMDPPQQ,T6T\TT»ѷͰߔ h+-h+- h+-hF'hg hghg hL_hg hgh hHIh+R hhDWh hL_h %Rh %R hLhDWhDW hDWhDW hL_h+Rh+- h+Rh+Rh+Rh$ hu.h+R hu.h{J3NMFPQRS,T6T2UFU6X[n]^``` a.accdgdF, & F hh^hgdF,bgdF,'gdF,gdF' & F hh^hgd %R & F hh^hgdggdgT.U0U2UDUFUUUU0W:W4X6X]]$^f^^^^^._@_P_b_n____` ```` a.accdddd.f0ff g g0g2ggj8lvl|l~lll괻šh~ hH0h~h8h$h+- hLhF, hL_hF, hF,hF,h8 hu.h7 hu.hF'h hu6hF'hF' hL_h %Rh %R hLhghF, h+-hF'8dd0ffgj8lll:mnq rrs'gd  & Fgd$ & Fgdl & F hh^hgdC & F hh^hgd8 bgd'gdgd~ ^`gd8 gdF, & F hh^hgdF,lllm:mnq r rr@rrrrssssst t"t$t`tbtdtftu@uBuuuuuuuuuvvvvvvXwZw|w~wwwwwww x"x$x&xyyy yyyyyJzLzNzPzžӷӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳӳh h8 h hlh h h8 hlh8 h$h8 hu.hC h8 h8 h8 mH sH h$mH sH  h8 hFPzzzzz{{{{|| | |||||0}2}4}6}@~B~D~F~~ xDJp<>z|NPзозХХХ hh<h< h h hhk( heh hHIhk(mH sH hh hHIh mH sH hHIh<mH sH h8 h h8 h$h A؂L ܌Pr & F hh^hgd %Rbgd %R'gdgd~ ^`gd %R^gd & F hgdl & F hh^hgd  & F hh^hgdk(bgd PvxŠĊ "PTVċȋʋ046txz֌،ڌ܌ NPPnrVXjƿh$h+-h %R h %Rh %Rh %RmH sH  h %Rhh~ hH0h~ hu.h hu.hKDh8 h sH hhMt hhk( hhF, hh< hh :Nj(z(6(jBDpZ - 8^8gdRjwbgd'gdgdRjw - 8^8gd %R & F hh^hgd %Rgdjbgd+-gd %R hgd %Rjz&(Ңޢ>@BDFpTnΧЧüüõteVhffh8S]mH$nH$sH$tH$hffhmH$nH$sH$tH$hRjwmH$nH$sH$tH$hh+-mH$nH$sH$tH$hhRjwmH$nH$sH$tH$hRjwhRjwmH$nH$sH$tH$h<mH sH  hRjwh hRjwhRjwhRjw hehRjwh %RmH$nH$sH$tH$h %Rh %RmH$nH$sH$tH$hh %R h %Rh %Rhj;hjb ZTЧrVΪ>ĮƮخ,*,'gdWgd~gdWgdg & F hh^hgdgbgdg'gdu. - 8^8gd8S] - 8^8gdRjwj®ĮƮԮ@~*,Ʋ̲β(*,.:LNlø~w~~ppip hRjwhj?I hRjwhT5 hRjwh#,&hRjw hRjwhRjw hRjwh;+h~ hH0h~hW hRjwhW hKDhgh#,& hu.hghu.hgmH sH  hRjwhu.hDwimH$nH$sH$tH$hffh8S]mH$nH$sH$tH$hffhmH$nH$sH$tH$h<mH$nH$sH$tH$),Ļ޾2Bjp"tgd0 - 8^8gdmP & F hh^hgd)dbgdM'gdWgd~gdW & F hh^hgdRjwbgd;+02pvx*.BDFh pr(տջyr hNh0 h0h0h#,&mH sH hBXh0^J hBXh0h0mH sH h#,&mH$nH$sH$tH$hmPhmPmH$nH$sH$tH$h)dhJh hmPhmP hmPh)dh#,& h)dh)d h)dh~? h)dhMh~ hH0h~hW h)dhW((Z "T2bd' P^`Pgd; - 8^8gd; & F hh^hgd;bgd0' P^`Pgd0gd0( "$PT6@.02bdfjr|~D6:&(flξշꤘꆾշh#,& h;h0 hQh0h;h#,&mH$nH$sH$tH$hJhmH$nH$sH$tH$ hBXh; h;h;hBXh;^J hBXh0 h0h0h#,&mH sH hBXh0^Jh0 hNh0h;h0mH$nH$sH$tH$1dj~jD:X $Ifgd0 h^hgd;' P^`Pgd;gd; - & F8^8gdJh - 8^8gd; & F hh^hgd;bgd; "\^`9kd$$IflF #  t06    494 l4apytj $Ifgd0`bdWNNN $Ifgd0kd$$IflF # t06    494 l4apyt0DWNNE $Ifgd/, $Ifgd0kd$$IflF # t06    494 l4apyt02 bhnRX"(bh &HN^d 6>dl| 8:`fp h;h0 h8h8hmPh0 hNh0h/,h8 hNh8TDFHJVMMD $Ifgd8 $Ifgd0kd6$$Ifl4 F #`` t06    494 l4apyt8VMMM $Ifgd0kd$$Ifl4 F #   t06    494 l4apytl\`WNNN $Ifgd0kd$$IflF # t06    494 l4apyt0`bdWNNN $Ifgd0kdl$$IflF # t06    494 l4apyt0WNNN $Ifgd0kd $$IflWF # t06    494 l4apyt8 FJWNNN $Ifgd0kd$$IflF # t06    494 l4apyt0JLNWNNN $Ifgd0kd$$IflF # t06    494 l4apyt0WNNN $Ifgd0kd<$$IflF # t06    494 l4apyt0WNNN $Ifgd0kd$$IflF # t06    494 l4apyt0 XZWNNN $Ifgd0kd$$IflF # t06    494 l4apyt0Z\^WNNN $Ifgd0kdX$$IflF # t06    494 l4apyt0WNNN $Ifgd0kd $$IflF # t06    494 l4apyt0WNNN $Ifgd0kd$$IflF # t06    494 l4apyt0>BWNNN $Ifgd0kdt$$IflF # t06    494 l4apyt0BDFWNNN $Ifgd0kd( $$IflF # t06    494 l4apyt0WNNN $Ifgd0kd $$IflF # t06    494 l4apyt0WNNN $Ifgd0kd!$$IflF # t06    494 l4apyt0TXWNNN $Ifgd0kdD"$$IflF # t06    494 l4apyt0XZ\WNNN $Ifgd0kd"$$IflF # t06    494 l4apyt0WNNN $Ifgd0kd#$$IflF # t06    494 l4apyt0  8VMMM $Ifgd0kdn$$$Ifl4UF #`` t06    494 l4apytl8:<>fVMMM $Ifgd0kdg%$$Ifl4UF #   t06    494 l4apytlfhjlVMMM $Ifgd0kdR&$$Ifl4UF #   t06    494 l4apytl"$&VMMM $Ifgd0kd='$$Ifl4UF #   t06    494 l4apytl&(*ptWNNN $Ifgd0kd6($$IflF # t06    494 l4apyt0tvxWNNN $Ifgd0kd($$IflF # t06    494 l4apyt0WNNN $Ifgd0kd)$$IflF # t06    494 l4apyt0,0WNNN $Ifgd0kdR*$$IflF # t06    494 l4apyt002TVXWNNN $Ifgd0kd+$$IflF # t06    494 l4apyt0XZ\WNNN $Ifgd0kd+$$IflF # t06    494 l4apyt0WNNN $Ifgd0kdn,$$IflF # t06    494 l4apyt0WNNN $Ifgd0kd"-$$IflF # t06    494 l4apyt0  nWNNN $Ifgd0kd-$$IflF # t06    494 l4apyt0np WR@;3q & FIgdlbgdT{' P^`PgdT{gd;kd.$$IflF # t06    494 l4apyt0  .XZ\b8:j,v+,PQRgi˼˰ڥڥڥڞvkb[T hBXh+s h+sh+shBXh+s^JhmPhmPmH sH hHIhmPmH sH hHIhT{mH sH hmPhT{hG0hG0mH sH  hG0hT{hZ:hT{mH$sH$hG0mH$nH$sH$tH$hZ:hT{mH$nH$sH$tH$hT`hT{mH$nH$sH$tH$ hZ:hT{ hBXhT{ hT{hT{h#,&mH sH hBXhT{^J >.^lRjPQi  & F hh^hgdT`bgdV' P^`PgdVgd;qgd+sq & FJgdlbgd+s' P^`Pgd+sqgdT{ - 8^8gdT`i8\:z&(*XH|Nz  ŶţŘxtxmimxhj; hch=h#,& hchT` hNhT` hhRThT` hNhtqhtq hhD hhT`h#,&mH$nH$sH$tH$hT`hT`mH$nH$sH$tH$ hT`hT` hBXhV hVhVhBXhV^J hNh0 hT{h+sh#,&mH sH  hZ:h+s)6d*H. 4!,##(%'*$,,-X. - 8^8gd-gd & F hh^hgdT` - 8^8gdT` J!T!""#$&%(%%%%&& & &@&&''@'B'~''''''''(:(((ĽĶssdUddhchPQamH$nH$sH$tH$hchmH$nH$sH$tH$hu.hO6mH$nH$sH$tH$hu.hmH$nH$sH$tH$hrmH$nH$sH$tH$hu.hRTmH sH  hu.hRT hu.h hu.hT` hch hchT`hchT`mH$nH$sH$tH$h#,&mH$nH$sH$tH$hT`hT`mH$nH$sH$tH$hT` hNhT`!(( ))))F)H)J)x)|)))))))*H*J*****+++$+",$,X.^.r./11133Ĺ⪛}vofhBXhV^J hNhT` hchT`hu.hT`mH$nH$sH$tH$hu.hO6mH$nH$sH$tH$hO6hT`mH$nH$sH$tH$hchT`mH$nH$sH$tH$hHIhrmH$sH$hHIhmH$sH$ hchh#,&mH$nH$sH$tH$hchmH$nH$sH$tH$hchPQamH$nH$sH$tH$&X.133b457799.: $Ifgda8 & F hh^hgdr & F hh^hgdKebgdV' P^`PgdV & F hh^hgdT` - 8^8gdO6 33^4b4@5\5^55666|666666666666779.:0:::::\<^<==V>X>>> ? ?@@AAAA>B?BBB[CDEEJJJJJ6K¾㥜hBXhV^Jha8 hZ:ha8@EHKH^JaJhtqh0 htqhKehG0hrhkm htqha8 htqhtq hZ:ha8 hBXhV hVhVhrmH sH =.:0:b::i`` $Ifgda8kd>/$$Ifl0h#  t0644 lapyta8::::{{ $Ifgda8{kd0$$Ifl0h# t0644 layta8::;R;;:<\<{{{{{ $Ifgda8{kd0$$Ifl0h# t0644 layta8\<^<<=={{{ $Ifgda8{kdG1$$Ifl0h# t0644 layta8===V>{{ $Ifgda8{kd1$$Ifl0h# t0644 layta8V>X>>>{{ $Ifgda8{kd2$$Ifl0h# t0644 layta8>>> ?{{ $Ifgda8{kd3$$Ifl0h# t0644 layta8 ? ?4???&@@@{{{{{{ $Ifgda8{kd3$$Ifl0h# t0644 layta8@@AxAA{{{ $Ifgda8{kdS4$$Ifl0h# t0644 layta8AAAA{{ $Ifgda8{kd4$$Ifl0h# t0644 layta8AAB>B{{ $Ifgda8{kd5$$Ifl0h# t0644 layta8>B?ByBB{{ $Ifgda8{kd'6$$Ifl0h# t0644 layta8BBBB'C[C{{{{ $Ifgda8{kd6$$Ifl0h# t0644 layta8[C\C(DLDDDE{rrr{ $Ifgdr $Ifgda8{kd_7$$Ifl0h# t0644 layta8EEE*FHFFF:GGGHZHH\II{{{{{{{{{{{{{ $Ifgda8{kd7$$Ifl0h# t0644 layta8I.JJJJJ:KFL{n\WD & F hh^hgdVbgdV' P^`PgdV h^hgdV{kd8$$Ifl0h# t0644 layta8 $Ifgda86K:KOOzP|P S>S\SpVVVVFXVXXX0YYFZHZ [*\\\\\]].]0]N]P];ͯͣ~wswlhldlhlhlYhch0B*phhj;hr hch5h0 hch0 hh0hhDmH$nH$sH$tH$hhmH$nH$sH$tH$hrmH$nH$sH$tH$hchPQamH$nH$sH$tH$hchmH$nH$sH$tH$hch0mH$nH$sH$tH$hVh0mH$nH$sH$tH$ hVh0 hNh0 hBXhV FLO|PbR SjSTTUUVX[P]^p^(_@`a - 8^8gdKe & F hh^hgdKe & F hh^hgd3% - 8^8gd - 8^8gdV & F hh^hgdVP]^p^abbrccccccceehhiiiiibjjjvkkklmmmm|nnvoo¹xqqjcj\q hchB hu.h0 hu.h0 hchW hchtq hch0 h'h0h'h0 hG0h0 hNh0 hBXh' h'h'hrmH sH hBXh'^JhtqhT`B*ph hT`hKe hKehKehKehKemH$nH$sH$tH$hchKemH$nH$sH$tH$ hchKe$abccc8e(gibjlTnoptrTu4wjwyn| - 8^8gd3 & F hh^hgd'bgd'' P^`Pgd' & F hh^hgdtq & F hh^hgdKeooooprqtrTuZu\ujuluuujwyyn|p|r|||B~~~f:ރ ",NxzƺƱƌqƌj hPQah0h9h9mH$nH$sH$tH$hrmH$nH$sH$tH$h9h0mH$nH$sH$tH$ hBXh3 h3h3hrmH sH hBXh3^JhWmH$nH$sH$tH$h3h0mH$nH$sH$tH$h0 hG0h0 hNh0 hch/, hch0 hchWhr(n|p||}B~~f:ԅz@<  & F hh^hgd]bgd`2z' P^`Pgd`2z - 8^8gd3 & F hh^hgd3bgd3' P^`Pgd3 ~FH\^vx>@ Z  N|~—"ܚ"ڝ0^ÿÿʱҭґ|| hhr hh^H hu.ho hch^H hu.h0 hu.h^H hu.h]h0 h]h^H h]h]h] hNh]h^Hhr hZ:h^H hBXh`2zhNh`2zB*phhrB*mH phsH hBXh`2z^J0 ~fZ|.8(L2(*'gda8 - 8^8gdA & F hh^hgdA - 8^8gdPQa & FVgd, & F hh^hgd] 0`fȡ$&<LP2rƣ&XZz̦Φަި,.䳬hPQah^HmH$nH$sH$tH$hj; hZ:h^Hhr hu.h0 hu.hW hu.h^H hhD hhr hh;w hh@ hh^K, hho hh, hh] hh^H hh1&(ʰ̰|~L2xƳ$&(,.*8JL`ȹ}ngXIXh9ha8mH$nH$sH$tH$h9h mH$nH$sH$tH$ ha8ha8ha8ha8mH$nH$sH$tH$hAh]B*phhrB*mH phsH  hZ:ha8hu.h 1mH$nH$sH$tH$hu.h]mH$nH$sH$tH$hu.h0mH$nH$sH$tH$hAh0mH$nH$sH$tH$h0 hNh0hPQah^HmH$nH$sH$tH$hPQahmH$nH$sH$tH$*Ĵ*̷b88λLBVxxz' P^`PgdA - 8^8gda8 & F hh^hgda8 gda8|~vnprtBV XTVTVxz|lԶŶyhAhAB*phhrB*mH phsH hBXhA^Jhr ha8ha8ha8 h59ha8 hZ:ha8ha8ha8mH$nH$sH$tH$h9hrmH$nH$sH$tH$h9ha8mH$nH$sH$tH$h9h mH$nH$sH$tH$hr^JmH$nH$sH$tH$-zp`n$vx\F & F hh^hgdA & F hh^hgdD- & FLgdl- & FLgd AXq & FLgdDq & FLgdl & F hh^hgdq & F hh^hgdCbgdAlp`n~,$PR"$üյή~wlwhYhu.h^HmH$nH$sH$tH$hrhu.h.s]mH sH  hu.hChqhHIh.s]mH sH hh.s]mH sH hh\d[mH sH hhemH sH  hhC hhj; hhDhhDmH sH  hh AXhh AXmH sH  hchC hNhqhC hZ:hC hBXhA   $8dlrtvĽujcTMT hhj;hh AXmH$nH$sH$tH$ h\d[hChh}mH sH hh\d[mH sH  hh\d[ hhq hu.hqhu.h.s]mH sH hu.h\d[mH sH h\d[h\d[mH sH  h\d[h\d[ h\d[hqh^HmH$nH$sH$tH$(hw h^H7B*mH$nH$php0sH$tH$hu.h^HmH$nH$sH$tH$hrmH$nH$sH$tH$xr&2\ZDvzBh    b.02zohaZ hh0 hch0 hch}zhch}zB*phhrB*mH phsH hBXh}z^J hccLh0hrmH$nH$sH$tH$hccLh0mH$nH$sH$tH$h^HhccLh0hq hNh0 hZ:hChj;hu.h.s]mH$nH$sH$tH$hu.h^HmH$nH$sH$tH$hh^HmH$nH$sH$tH$#h  .~b.0! & F hh^hgd}zbgd}z' P^`Pgd}z & F hh^hgdvQY - 8^8gdccL & F hh^hgdABjpTfh:prZ \ z |  !!!!."2",#.#0#$$%%D&ݽϽϽݽ˽˽ݴ h S$h S$h S$h0 hNh0 hBXhXhXhXB*phhAB*mH phsH hBXhX^J hch@ hhh&hr hchvQY hch}z hch0 hh hh}z hh0 hhw 2!!2".#$F&'D(:+-Pn\l  & F hh^hgdC q & Fh^hgd  & F hh^hgd  & F hh^hgdXbgdX' P^`PgdXD&F&'''(D())))):+,(,*,z,,,-µĵƵȵLnHR¾̾>$&jøǸǣǣ٘ǐlj~zss hu.hChu. hu.h0h0 hNh0h mH sH hu.hnRTmH sH hAmH sH UhHIhAmH$sH$hHIh mH$sH$h hZ:h hu.hnRThA hu.h h h h h0 hNh S$ h S$h S$h S$-Izjemoma je podporni zid ve je viaine dopusten tudi v drugih obmo jih stavbnih zemljia , kadar zaradi terenskih razmer premostitev s kaskadami ni mogo a. V teh primerih se v projektni dokumentaciji obvezno izdela arhitekturno - krajinska preveritev, ki dolo i arhitektonsko oblikovanje in ozelenitve skladno z oblikovanjem okoliakih ureditev, pozidave in krajinskimi zna ilnostmi. Priporo a se, da so vidni deli podpornih zidov izvedeni iz naravnega kamna lokalnega izvora in ki povzemajo zna ilnosti gradnje (naklon, oblika in velikost kamna, na in zlaganja) starih opornih zidov. Izjemoma so dopustni tudi podporni zidovi v betonski izvedbi, ki naj bodo intenzivno ozelenjeni. Podporni zidovi v betonski izvedbi so dopustni pri gradnji cest in v obmo jih IG in IK v primerih, ko njihova lega ni krajinsko izpostavljena. Kadar obstaja nevarnost ruaenja terena ali plazenja na podlagi geomehanske ali geoloake presoje, ki je del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, je dovoljena gradnja opornega zidu maksimalne viaine nad terenom 1,50 m. e je treba zaradi terenskih razmer zgraditi oporni zid, viaji od 1,50 m nad terenom, se viainske razlike premostijo v kaskadah. Arhitektonsko oblikovanje in ozelenitev opornih zidov morata biti skladna z oblikovanjem obcestnega prostora, okoliakih ureditev in pozidave. Pri urejanju okolice objektov in javnih povrain je treba med izvajanjem gradbenih del zavarovati vegetacijo pred poakodbami. Po kon anih delih je treba sanirati poakodbe, odstraniti odve ni gradbeni material ter urediti okolico. Med gradnjo je treba izvajati ukrepe prepre evanja airjenja invazivnih tujerodnih vrst predvsem tako, da se na obmo je dova~a le zemeljski material, ki ne vsebuje ostankov invazivnih tujerodnih vrst, delovne stroje se pred za etkom del o isti, po kon anih delih pa naj investitor vsaj 3 leta spremlja morebiten pojav invazivnih tujerodnih vrst in jih nemudoma odstrani (cveto e vrste pred cvetenjem), ostanke pa se~ge. Pred pri etkom del mora izvajalec odstraniti rodovitno prst, jo deponirati na gradbeni parceli in po kon anih delih uporabiti za urejanje okolice objekta. Skupni prostorski izvedbeni pogoji o zelenih povrainah) Pri urejanju okolice objektov se na zunanjih povrainah lahko 50 % obveznih zelenih povrain (faktor FZP) tlakuje, 50 % povrain mora biti zelenih na raa enem terenu. Pri tlakovanju se uporablja lokalno zna ilne materiale, ki dopua ajo pronicanje padavinskih voda. Ureditev parkirnih povrain na zelenih odprtih povrainah ni dovoljena. Dopustno je le za asno parkiranje v asu prireditev. Za vsako novo stanovanje v ve stanovanjski stavbi je treba zagotoviti vsaj 15,00 m zelenih povrain. Na teh zelenih povrainah je treba urediti vsaj 50 % teh povrain za otroako igria e in za po itek stanovalcev. V stanovanjskih objektih za posebne namene je treba urediti vsaj 8 m zelenih povrain na posteljo. Obmo ja zelenih povrain ZK, ZP, ZV in ZS je treba komunalno opremiti, kar obsega najmanj dostop do javne ceste, javni vodovod, odvajanje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki. Skupni prostorski izvedbeni pogoji o zasaditvah) Na obmo jih kmetijskih zemljia  se morajo ohranjati obstoje a drevesa in ~ivice. Na obmo jih urbanih povrain se drevesna vegetacija ohranja v im ve ji meri. e obstoje ih dreves in ~ivic ni mo~no ohranjati, jih je treba nadomestiti. Pri gradnjah in drugih ureditvah je treba upoatevati regulacijske linije dvoredov (RL). Zasaditve drevoredov so obvezne ob gradnjah ali rekonstrukciji prometne gospodarske infrastrukture. Drevoredi se zasadijo z avtohtonimi visokodebelnimi listavci. }ive meje se zasadijo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. }ive meje z iglavci niso dovoljene. Obstoje e drevorede je treba ohranjati in obnavljati. e to zaradi tehni nih ali varnostnih razlogov ni mo~no, jih je treba nadomestiti. Parkiria a na nivoju raa enega terena je treba zasaditi z najmanj enim visokodebelnim drevesom na 5 parkirnih mest. Drevesa se razporedi enakomerno po celotni povraini parkiria a v zna ilne gru e. Izbor rastlin za zasaditve mora upoatevati rastia ne razmere, varnostno - zdravstvene zahteve ter uporabo vrst, ki dobro prenaaajo gorsko klimo, zmrzal, suao in soljenje v zimskem asu. Prednost imajo avtohtone vrste rastlin. Za zasaditve v gozdnem prostoru ni dopustno uporabiti tistih vrst drevnin, ki so prenaaalke hruaevega o~iga in tujerodnih invazivnih vrst zeli, s imer se lahko prepre i airjenje hruaevega o~iga in neavtohtonih vrst v naravno okolje. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede priklju evanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljia ih. Ne glede na dolo be prvega odstavka tega lena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljia ih, e se so asno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljia , vendar je treba obmo je komunalno opremiti in infrastrukturo oddati v upravljanje pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt oziroma pred vselitvijo za objekte, za katere uporabnega dovoljenja ni treba pridobiti. Stavbna zemljia a za gradnjo stanovanjskih objektov in ostalih objektov so komunalno opremljena, e imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje komunalne odpadne vode, priklju itev na elektroenergetsko omre~je, urejeno ravnanje z odpadki ter dostop do javne ceste. e stanovanjski objekti ne potrebujejo vse v tretjem odstavku tega lena navedene komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema dolo i v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na na in, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne dolo a, e gre za na in oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje ter z njim soglaaa ob inska uprava Ob ine Jezersko. Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora na rtovati, graditi, obratovati in vzdr~evati v skladu z veljavnimi predpisi in tehni nimi normativi. Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture. Vodi gospodarske javne infrastrukture naj praviloma potekajo po javnih povrainah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih povrainah ni mo~en. Na takih odsekih si mora upravljavec dolo ene javne infrastrukture pridobiti pisno soglasje lastnika in pridobiti slu~nost lastnika prizadetega zemljia a za gradnjo, obratovanje in vzdr~evanje dolo ene javne infrastrukture na njegovem zemljia u. Pred predajo infrastrukturnega objekta ali naprave v upravljanje izvajalcu javne slu~be je investitor dol~an izdelati kataster infrastrukturnega voda ali naprave in ga posredovati ob ini, geodetski slu~bi in upravljavcu infrastrukturne naprave in objekta. Ob upoatevanju zadostnih oziroma minimalnih medsebojnih odmikov morajo vodi gospodarske javne infrastrukture praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri emer je treba upoatevati osnovne zahteve glede kota kri~anja in varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to dolo ajo veljavni predpisi. Vsi vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture morajo potekati oziroma biti umea eni v prostor tako, da je skladno s predpisi mo~no priklju evanje vseh objektov znotraj posameznega obmo ja urejanja prostora. Vsi vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture morajo potekati oziroma morajo biti umea eni v prostor tako, da sta omogo ena njihovo nemoteno obratovanje in vzdr~evanje. Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoje ih vodov javne gospodarske infrastrukture je treba v okviru obmo ja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni. Vode gospodarske javne infrastrukture na obmo jih strnjenih naselij ter na obmo jih varstva kulturne dedia ine je treba izvesti podzemno. Povraine za cestno infrastrukturo so namenjene izgradnji in urejanju objektov in naprav za promet ter za spremljajo e objekte (plo niki, kolesarske steze, postajalia a, parkiria a, po ivalia a, usmerjevalne table in drugi dopolnilni prometni objekti). Gradnja parkiria , poti za peace in kolesarje, zasaditve in urejanje obcestnega zelenja so dovoljene v skladu z dolo ili tega odloka tudi izven prometnih povrain. Komunalne in energetske objekte, kot so transformatorske postaje, elektri ne omarice, kontrolni jaaki ali merilna mesta ipd., se praviloma postavlja v sklopu objekta. V kolikor to ni mogo e, se jih postavi na vizualno neizpostavljeno mesto, v projektni dokumentaciji pa se predpiae ustrezna zunanja ureditev in oblikovanje. Ob na rtovanju lokacij in tras infrastrukture je treba zagotoviti prilagajanje infrastrukturnih objektov krajinski zgradbi prostora, saj ti objekti v pomembnejaih turisti nih in bivalnih obmo jih ne smejo vidno izstopati. Pri izvedbi posegov v prostor zaradi izgradnje objektov in omre~ij infrastrukture je treba zagotoviti sprotno sanacijo poakodb prostora (vegetacija, tla in relief, vode). Po izvedbi infrastrukturnih objektov je treba spremljanje stanja oz. razvoja naravnih procesov ter po potrebi odpravljanje negativnih vplivov, kot je npr. erozija na obmo jih usekov ipd. V objektih se znotraj gabaritov lahko uredi kotlovnica ali skupinska kotlovnica za ve  objektov na obnovljiv vir energije v skladu s tehni nimi mo~nostmi. V primeru uporabe obnovljivih virov energije se v fazi projektiranja preverita tehnoloaka ustreznost glede vplivov na sosednje objekte in ekonomska upravi enost. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cestnega omre~ja) Na rtovanje, gradnja in vzdr~evanje obstoje e prometne infrastrukture morajo biti skladni z zakonskimi dolo ili in veljavnimi predpisi s podro ja prometa. Ceste s pripadajo imi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj obmo ij prometne infrastrukture in obmo ij, predvidenih za urejanje z OPPN, v preostalih enotah ali podenotah urejanja prostora pa skladno z dolo ili tega odloka. Dovozi in priklju ki na cestno mre~o morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Dovozi in priklju ki na cestno mre~o se uredijo v soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljavcem ceste. Na javno cesto se praviloma priklju uje ve  objektov s skupnim priklju kom. Nove slepo zaklju ene ceste morajo imeti na zaklju ku obra alia a, ki omogo ajo obra anje servisnim in urgentnim vozilom. V naseljih je treba ob cestah izvesti hodnike za peace, kolesarske poti in javno razsvetljavo. Kjer ni dovolj prostora, lahko kolesarski promet poteka tudi po vozia u za motorni promet. V varovalnih pasovih obstoje ih cest je gradnja novih objektov in naprav dovoljena v skladu z dolo ili tega odloka in ob pogojih in soglasju upravljavca ceste. Na obstoje ih objektih so dovoljena redna vzdr~evalna dela ter vzdr~evalna dela v javno korist. Glede na njihovo funkcijo se ceste delijo na: dr~avne ceste, lokalne ceste in javne poti ter kolesarske poti. Odstopanja od minimalnega standarda so v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest dopustna na odsekih, kjer za vzpostavitev minimalnega standarda ni prostorskih mo~nosti, kjer je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev, na odsekih, kjer o~ji profili zagotavljajo ve jo varnost v prometu (manjaa hitrost) in na odsekih, kjer je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega re~ima mogo e dose i primerljive prometne cilje. Na obmo ju kulturne krajine je treba dati prednost drugim ukrepom prometne politike pred zagotavljanjem minimalnih standardov na ra un krajinskih kvalitet. Dostopne ceste do posameznih objektov naj bodo minimalne airine 3,50 m. Kadar se dostopne ceste zdru~ijo za ve  objektov, naj bodo minimalne airine 2 x 2,25 m. Dolo ilo se na obmo ju kulturne krajine uskladi z ukrepi prometne politike. V varovalnih koridorjih ob trasah na rtovanih cest (prikazanih v grafi nem delu OPN) gradnja (z izjemo ureditve dovozov ter javnega komunalnega omre~ja) ni dovoljena. Avtobusna postajalia a je praviloma treba predvideti izven vozia a kategoriziranih cest in v skladu z veljavnimi predpisi. Meteorne in druge odpadne vode z objektov in zunanjih ureditev izven cestnega telesa je treba speljati tako, da ne te ejo na cesto in na njej celo zastajajo, obenem pa ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestia . Meteorne vode s cestia  morajo biti preko peskolovov in/ali lovilcev olj speljane prvenstveno v ponikovalnice ali v vodotoke. `ele v primeru, da za to ni tehni nih mo~nosti, so lahko speljane v javen kanalizacijski sistem in na ia enje na komunalno istilno napravo. Kot usmeritve za urejanje cestnega omre~ja se pripravi strokovna podlaga v obliki prometnega na rta. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in gara~) Pri novogradnjah, dozidavah, nadzidavah in rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne povraine, gara~na mesta ali gara~e v kletnih eta~ah tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce. Pri ve stanovanjskih objektih je treba im ve  parkirnih povrain zagotavljati v kleteh objektov oziroma v podzemnih prostorih, s imer se ohranja ve  zelenih povrain ob objektih in zagotavlja ve ja bivalna kakovost obmo ja. Parkirna mesta in gara~e za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je mo~no v obmo ju prometnih povrain in obmo ju proizvodnih dejavnosti. Parkirne povraine, namenjene avtodomom, je mo~no na rtovati v prostorskih enotah z namensko rabo, ki ni namenjena bivanju. Izjemoma se dopua a umea anje parkirnih povrain, namenjene avtodomom, na obmo jih kmetij, e se lahko zagotovijo ustrezni odmiki in ostala infrastruktura ob upoatevanju vplivov na krajino (kulturno in naravno). Parkiria a za potovalne kombije, avtodome in avtobuse morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odpadkov in odplak iz potovalnih kombijev in avtobusov. Pod obstoje imi parkirnimi mesti izven obmo ja kulturne krajine je dovoljena gradnja podzemnih gara~. e podzemne gara~e niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogo a ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali morajo na terenu imeti streho gara~e urejeno kot javno povraino, odprto aportno igria e, nadzemno parkiria e ipd. Parkirna mesta in gara~e morajo biti razporejene in izvedene tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in po itka v okolici. Parkiria a, ki po povraini presegajo 10 PM, je treba leniti v ve  manjaih enot in jih lo iti z zasaditvami (drevo / 5 PM). Povraine parkirnih mest, manipulativnih povrain in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ograjene naj bodo z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki so opremljeni s peskolovi in lovilci olj. V kulturni krajini se povraine parkirnih mest urejajo sonaravno (utrjena pea ena ali utrjena travnata izvedba ipd.). Pri dolo anju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti 5 % parkirnih mest rezerviranih za invalidne osebe. V primeru, da je parkirnih mest v objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1 PM za invalidne osebe. Pri dolo anju parkirnih mest ve stanovanjskih objektov je treba zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 parkirno mesto za invalidne osebe. Glede na namembnosti stavb je treba pri izra unu parkirnih mest upoatevati naslednje minimalno atevilo parkirnih mest (v nadaljevanju PM): Namembnost stavb `tevilo PM (navedene so bruto eta~ne povraine objektov)Stanovanja in bivanje11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje11220 Tri - in ve stanovanjske stavbe2 PM/stanovanje, dodatno 10 % na terenu za obiskovalce 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne dru~bene skupine (domovi za ostarele, varna hiaa) 1 PM/7 postelj 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja) 1 PM/stanovanje, od tega 10 % na terenu za obiskovalce Poslovno - trgovske dejavnosti12201 Stavbe javne uprave 12202 Stavbe bank, poat, zavarovalnic (pisarniaki in upravni prostori ter druge storitve) 12203 Druge poslovne stavbe1 PM/30 m2, min. 2 PM 12301 Trgovske stavbe (trgovina pod 500 m2)1 PM/50 m, ne manj kot 2 PM12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) 1 PM/80 m, ne manj kot 2 PM12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tr~nice) 1 PM/40 m 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti  frizer, urar, istilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne ipd.)1 PM/30 m , ne manj kot 2 PM12303 Bencinski servisi1 PM/30 m prodajnih povrain, ne manj kot 3 PMDru~bene dejavnosti12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledalia a, koncertne hiae, ve namenske dvorane, kino, galerija) 1 PM/5 sede~ev12620 Muzeji in knji~nice 1 PM/80 m12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov 1 PM/20 m`portne dejavnosti24110 `portna igria a 1 PM/200 m povraine igria , od tega 20 % PM za avtobuse12650 Stavbe za aport s prostori za gledalce1 PM/30 m, od tega 20 % PM za avtobuse12650 Stavbe za aport (ve namenske dvorane, prete~no namenjene razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes ipd.)1 PM/15 m Posebne dejavnosti 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, preno ia a, penzioni)1 PM/2 sobi 12112 Gostilne, restavracije, to ilnice, bari1 PM/6 sede~ev in 1 PM/teko i meter to ilnega pulta, ne manj kot 2 PM12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinski hoteli)1 PM/10 sobDru~bene dejavnosti12640 Stavbe za zdravstvo (bolnianice) 1 PM/5 postelj 12640 Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) 1 PM/35 m , ne manj kot 2 PM 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (zavetia e za ~ivali) 1 PM/150 m , ne manj kot 2 PM 12630 Stavbe za izobra~evanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne aole) 1 PM/u ilnico ter 12 za kratkotrajno parkiranje staraev12630 Stavbe za izobra~evanje in znanstvenoraziskovalno delo (vrtci) 1 PM/10 otrok, od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranjeProizvodne dejavnosti12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe1 PM/80 m12510 Industrijske stavbe (do 200 m2)1 PM/30 m povraine, ne manj kot 2 PM12510 Industrijske stavbe (ve  kot 200 m2) 1 PM/50 m povraine 12520 Rezervoarji, silosi in skladia a 1 PM/150 m povraine in ne manj kot 3 PM12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) 6 PM/popravljalno mesto Drugo24204 Pokopalia a 1 PM/600 m12722 Pokopaliake stavbe ne manj kot 10 PM 24122 Drugi gradbeni in~enirski objekti za aport, rekreacijo in prosti as (park)1 PM/600 m12740 Druge stavbe, ki niso uvra ene drugje: vojaanice, stavbe za nastanitev policistov, gasilcev1 PM/100 m  Na vseh gradbenih parcelah je treba za javne objekte oziroma dejavnosti z obiskom strank zagotoviti ae najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2 PM), ki morajo biti zaa itena pred vremenskimi vplivi. Kadar na gradbeni parceli objekta ni tehni nih in prostorskih mo~nosti za zagotovitev zadostnega atevila s tem odlokom dolo enih parkirnih mest, mora investitor manjkajo a parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih povrainah v njegovi lasti oziroma v pogodbeno dogovorjenem razmerju z Ob ino Jezersko oz. lastnikom zemljia a, ki so od stavbe oddaljene najve  200,00 m. V enotah urejanja prostora, v katerih prevladujejo objekti z razli nimi namembnostmi, se pri izra unu parkirnih mest upoatevajo potrebe po isto asnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omre~ja) Javno vodovodno omre~je je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo, z vodo za sanitarne potrebe, za zagotavljanje po~arne varnosti in vodo za tehnoloako rabo in potrebe ter za javno rabo. Pri vzporednem vodenju vodovodov in kanalizacije za odvajanje odpadne vode je treba med vodi zagotoviti najve ji mo~ni odmik. Varovalni pas javne vodovodne infrastrukture je 3,00 m merjeno na vsako stran od osi cevi. Gradnja v najo~jem varovalnem pasu javne vodovodne infrastrukture ni dovoljena oziroma se mora za poseg v varovalnem pasu pridobiti soglasje upravljavca vodovoda. Vsi obstoje i objekti na obmo jih, na katerih je zgrajeno javno vodovodno omre~je in je tehni no mo~na priklju itev, morajo biti priklju eni na javno vodovodno omre~je v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omre~ja. Gradnjo novih objektov je treba na rtovati tako, da se lahko brez tehni nih ovir in z razumnimi stroaki priklju ijo na javno vodovodno omre~je. Vodovodi za po~arne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje po~arne varnosti se na vodovodnem omre~ju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umea eni v prostor na zelenih povrainah v odmiku praviloma 1 m od utrjenih povrain. Objekti na vodovodnem omre~ju (vodohrani, rpalia a, razbremenilniki ipd.) morajo biti umea eni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema. Najo~ja obmo ja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaa itno ograjo za prepre itev nepooblaa enega pristopa. Ustrezna oskrba s pitno vodo se zagotavlja z gradnjo novih javnih vodovodnih sistemov, z rekonstrukcijo in posodobitvijo obstoje ega vodooskrbnega sistema ter povezovanjem v bolj racionalne, u inkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Gradnja, obnova in dograditev vodovoda morajo biti zasnovane na podlagi slede ih zahtev: Novozgrajeni javni vodovodi morajo biti praviloma lokacijsko vgrajeni v javne povraine. Ostala infrastruktura lahko poteka ob vodovodih v skladu s predpisanimi odmiki. Trase vodovodov morajo glede na odmike od objektov in drugih podzemnih napeljav potekati v skladu s tehni nim pravilnikom upravljavca vodovoda. Vodomerne naprave se vgradijo v vodomerne jaake, obvezno locirane izven objektov, praviloma na zemljia u lastnikov priklju kov. Za vgradnjo posameznih vodomerov do DN 25 se uporabijo termoizolirani jaaki v skladu s tehni nim pravilnikom in izvajalcem gospodarske javne slu~be. Jaaki naj se praviloma vgrajujejo na nepovoznih povrainah, za vgradnjo vodomerov ve jih dimenzij pa se zgradijo armiranobetonski jaaki (njihove dimenzije so odvisne od velikosti in atevila vgrajenih vodomerov). Pri rekonstrukciji in dograditvi vodovodnega in kanalizacijskega sistema je treba upoatevati vse izdelane in potrjene programske reaitve, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom. Upravljavec predmetne gospodarske infrastrukture sodeluje v postopkih izdelave idejnih zasnov in projektov, ki obravnavajo obnovo in izgradnjo, z dajanjem to nih tehni nih podatkov, strokovnih napotkov in strokovnih reaitev. V postopkih priprave podrobnih prostorskih izvedbenih aktov ali projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja pa z dajanjem smernic ali projektnih pogojev za poseg v varovalnem pasu posamezne gospodarske javne infrastrukture. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omre~ja) Javno kanalizacijsko omre~je je namenjeno odvajanju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih javnih povrain (tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih povrain) na ia enje. Kanalizacija mora biti zgrajena v lo enem sistemu. Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno. Vsi obstoje i objekti na obmo jih, na katerih je zgrajeno javno kanalizacijsko omre~je in je tehni no mo~na priklju itev, morajo biti priklju eni na javno kanalizacijsko omre~je v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omre~ja. Gradnjo novih objektov je treba na rtovati tako, da se novozgrajeni objekti brez tehni nih ovir in z razumnimi stroaki priklju ujejo na javno kanalizacijsko omre~je. e priklju itev objektov na javno kanalizacijsko omre~je zaradi fizi nih ovir ali velike oddaljenosti ni mo~na, se lahko na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca javnega kanalizacijskega omre~ja dovoli za asno ali trajno ia enje komunalne odpadne vode v mali komunalni istilni napravi. Male lokalne istilne naprave morajo biti izvedene v skladu z dolo ili predpisov, ki urejajo podro je emisij snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih istilnih naprav. Odpadne komunalne vode, ki nastajajo v obstoje ih objektih, je dovoljeno do rokov skladno s predpisi istiti v obstoje ih greznicah. ia enje komunalnih odpadnih vod iz predvidenih objektov na obmo jih, na katerih ni ali ne bo zgrajeno javno kanalizacijsko omre~je, je treba predvideti v malih komunalnih istilnih napravah. Male komunalne istilne naprave in obstoje e greznice morajo biti redno vzdr~evane in evidentirane pri izvajalcu javne slu~be odvajanja in ia enja odpadnih vod. Na obmo jih, na katerih razpolo~ljiv prostor in zna ilnosti tal omogo ajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice, s ponikanjem iste padavinske vode s streain, terasastih povrain, dvoria  in drugih utrjenih povrain. ista padavinska voda iz navedenih povrain se lahko uporabi tudi za sanitarne ali tehnoloake potrebe. Vsaka mala komunalna istilna naprava mora imeti zagotovljen dostop in urejen ustrezen dovoz, ki ustreza tehni nim zna ilnostim vzdr~evalnih vozil upravljavca. Padavinske vode z zasebnih povrain ne smejo pritekati na javne povraine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih povrain, razen pod pogoji in s soglasjem upravljavca. Padavinske vode s streh in utrjenih povrain na posameznih gradbenih parcelah ne smejo pritekati na druge gradbene parcele brez soglasja lastnikov prizadetih gradbenih parcel. Trase in jaaki kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati izven vozia a. Kadar to ni mo~no, morajo biti jaaki na vozia u umea eni izven kolesnic vozil. Minimalna za etna globina fekalnih kanalov mora omogo ati gravitacijsko odvajanje priklju kov iz pritli ja bli~njih objektov z upoatevanjem nadkritja najmanj 1,00 m. Minimalna za etna globina kanalov za padavinsko vodo mora omogo ati priklju itev cestnih po~iralnikov in meteornih voda z bli~njih dvoria  z upoatevanjem nadkritja najmanj 0,80 m. Novozgrajena kanalizacija za odvod komunalnih odpadnih voda mora biti zgrajena iz materialov, ki zagotavljajo absolutno vodotesnost, ter mora biti zaa itena proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom. e prostorske razmere to omogo ajo, morajo biti javne komunalne istilne naprave umea ene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih povrain, ter tako, da lokacija omogo a morebitno razairitev oziroma nadgradnjo istilne naprave. Male komunalne istilne naprave so v lasti ob anov (lastnikov objektov) in se gradijo na zasebnih zemljia ih in v bli~ini objektov, kjer nastaja odpadna voda. Iztok iz istilne naprave mora ustrezati zakonsko dolo enim parametrom. Javne komunalne istilne naprave morajo zaradi prepre itve nepooblaa enega dostopa do objekta in naprav imeti obmo je istilne naprave zavarovano z zaa itno ograjo. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) Komunalne in komunalnim odpadkom podobne odpadke je treba zbirati v primernih tipiziranih in standardiziranih posodah (po tehni nih navodilih izvajalca javne slu~be). Vsaka dejavnost, objekt ali del objekta, kjer nastajajo odpadki, mora imeti zagotovljen prostor za postavitev opreme za njihovo zbiranje, hranjenje ali za asno skladia enje. Za lo eno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih in na podlagi gostote poselitve locirajo zbiralnice lo enih frakcij (zbiralnice nenevarnih odpadkov). Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjene povraine javnega zna aja. Zbiralnice so opremljene z zabojniki, v katerih se zbirajo lo ene frakcije odpadkov. Obstoje a zbirna mesta odpadkov je mo~no obnavljati in premea ati, glede na velikost zbirnega mesta pa predvideti tudi lo eno zbiranje po pogojih upravljavca in ob inskega odloka o ia enju javnih povrain ter obveznem zbiranju, odva~anju in odlaganju odpadkov. Za zbiranje vseh frakcij in za za asno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embala~e ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje se uredi zbirni center. Zbirni center mora biti zaradi dobre dostopnosti lociran v bli~ini pomembnejaih cest, imeti pa mora utrjene povraine, nadstreaek in ograjo za prepre itev nepooblaa enega dostopa. Posebne odpadke je treba skladia iti na obmo jih, kjer nastanejo, v posebnih namensko zgrajenih skladia ih do njihove predaje pooblaa enemu podjetju ali kon ne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov. Objekti za ravnanje z odpadki (zbiranje, predelava, sortiranje, za asno skladia enje razli nih frakcij odpadkov) se lahko umestijo na obmo ja podrobnejae namenske rabe O ali na druga obmo ja, e so vplivi zmanjaani na najmanjao mo~no stopnjo in e s tem soglaaajo mejaai. Ureditve za zbiranje odpadkov morajo biti umea ene v prostor ob upoatevanju namembnosti sti nih obmo ij in povrain. Njihova ureditev in oblikovanje morata biti usklajena s preostalimi ureditvami javnih odprtih povrain na obmo ju, tako da ta mesta, objekti in ureditve ne bodo vidno mote i. Zbiranje in skladia enje odpadkov mora biti izvedeno skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi in na na in, da ni ogro~eno lovekovo zdravje, in brez uporabe postopkov in metod, ki bi ezmerno obremenjevali okolje. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omre~ja) Elektroenergetsko distribucijsko omre~je nazivne napetosti 10/20 kV in manj mora biti zgrajeno v podzemni izvedbi, praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnega 10/20 kV in nizkonapetostnega distribucijskega omre~ja je dovoljena le izven strnjenega naselja in izven obmo ja kulturne krajine, razen v primeru, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogo ajo. Nadzemni elektroenergetski vodi v strnjenem naselju ne smejo potekati v vedutah z javnih povrain na naravne in ustvarjene prostorske dominante. Gradnja elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 110 kV in ve  je dopustna na obmo jih, kjer ne omejujejo namenske rabe prostora, dolo ene s tem odlokom. Na obmo jih sklenjenih stavbnih zemljia  se takani vodi praviloma izvedejo v podzemni izvedbi; njihova izvedba je dovoljena v skladu z dolo ili izvedbenih prostorskih aktov za te objekte oziroma po predhodni potrditvi trase s strani ob inske uprave Ob ine Jezersko. Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omre~je se na obmo jih naselij in na obmo jih krajinskih enot prepoznavne kulturne krajine ob gradnji ali rekonstrukciji praviloma izvede podzemno. To ne velja za obmo ja varovanja arheoloake dedia ine, takrat naj ti vodi potekajo ob robovih naselij, gozdov, cest. Za gradnjo objektov v koridorjih obstoje ih in na rtovanih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne slu~be sistemskega operaterja prenosnega omre~ja. V koridorjih daljnovodov so dopustne gradnje novih in rekonstrukcije obstoje ih linijskih infrastrukturnih objektov, e rekonstruirani ali novozgrajeni daljnovod ne povzro a ezmerne celotne obremenitve obmo ja s sevanjem v nobenem bivalnem ali drugem prostoru stavb, v katerih se zadr~ujejo ljudje. Izpolnjene morajo biti zahteve glede mejne vrednosti veli in elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi. V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki preva~ajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. Razdelilne transformatorske postaje na obmo jih podrobnejae namenske rabe S, C in I se morajo izvesti v skladu s sodobnimi principi z uporabo takane tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjaajo na minimum, da se zmanjaajo potrebne povraine za postavitev objekta, da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih. Vse razdelilne transformatorske postaje morajo biti zaa itene pred nepooblaa enim dostopom. Vse vklju itve v elektroenergetsko omre~je se praviloma izvedejo s podzemnimi kabli. Transformatorske postaje so praviloma samostoje i objekti. Oblikovanje objekta se prilagodi tradicionalnim objektom tako po uporabi materialov kot arhitekturnih elementov (simetri na dvokapna streha ipd.). Na obmo jih podrobnejae namenske rabe S, C in IG ter IP pa se praviloma umea ajo v ve je objekte. Treba je zagotoviti ustrezen dostop za vzdr~evanje in zamenjavo transformatorjev, pri razporeditvi prostorov v objektu pa je treba upoatevati dolo ila predpisov o elektri nem in magnetnem sevanju. Samostoje e transformatorske postaje morajo biti im manjae. Priporo ljivo je, da se njihova vizualna izpostavljenost delno zmanjaa z zdru~evanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstreanice, delno zasutje in podobno. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za osvetljevanje javnih povrain) Javna razsvetljava na javnih povrainah je neposredno povezana in odvisna od funkcij in pomena posamezne povraine ter okoliakih objektov. Pri tem je treba upoatevati predpise v povezavi s prepre evanjem svetlobnega onesna~enja ter zagotavljati varstvo bivalnih prostorov pred mote o osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih povrain, varstvo no nih ~ivali (netopirjev, no nih metuljev in drugih ~u~elk) in za zmanjaanje porabe elektri ne energije. Za osvetljevanje poti, ulic, cest, parkiria  in objektov se lahko uporabijo le popolnoma zasen ena svetila z ravnim zaa itnim in nepreduanim steklom ter im manjao emisijo UV svetlobe. Svetila naj sevajo v rumenem in oran~nem delu spektra. Ob menjavi svetil se priporo a kot najprimernejae natrijeve plinske svetilke. }ivosrebrove svetilke so neustrezne. Javna razsvetljava je omejena na naselja, poti ulic, cest in parkiria  izven naselij pa se ne osvetljuje. Namestitve novih obcestnih in hianih svetilk naj se omeji na na minimum, po 22. uri naj se mo  osvetljevanja zmanjaa do 4:30. ure zjutraj, posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji. Pri na rtovanju osvetljevanja je treba upoatevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesna~evanja okolja. Uredba dolo a, da se uporabljajo svetilke, katerih dele~ svetlobnega toka, ki seva navzgor (nad vodoravnico), je enak 0 %. Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakrane koli vrste ali oblike, mirujo ih ali premikajo ih, e so usmerjeni proti nebu. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omre~ja) Komunikacijsko omre~je, razen sistemov brez~i nih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven strnjenih naselij ter obmo ja kulturne krajine je dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov. Na obmo jih podrobnejae namenske rabe S, C, B, I je treba zagotoviti ustrezno atevilo komunikacijskih central, da bo zagotovljena mo~nost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejaimi komunikacijskimi storitvami. Trase komunikacijskih vodov mora potrditi ob inska uprava Ob ine Jezersko. Pri na rtovanju objektov in naprav omre~ja mobilne telefonije je treba upoatevati predpise s podro ja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: Objekti in naprave mobilne telefonije se umea ajo na lokacije izven stanovanjskih obmo ij in obmo ij varstvenih, zdravstvenih, izobra~evalnih in verskih ustanov. Objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umea ati na obmo ja in v objekte, namenjene centralni, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti (na obmo jih podrobnejae namenske rabe C, I, P, E) izven obmo ja kulturne krajine. Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umea ati v prostor tako, da se zdru~ujejo v obstoje e ali na rtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno postaviti tudi na manj kvalitetna kmetijska in v gozdna zemljia a na podlagi soglasja pristojnih slu~b s podro ja kmetijstva in gozdarstva, razen na obmo je kulturne krajine. Objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v prostor na podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete prostora im manjai. Posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, in sicer tako, da je oblikovanje im bolj prilagojeno prevladujo i urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten). Skupni prostorski izvedbeni pogoji za prostorski razvoj na varovanih obmo jih predvidene javne gospodarske infrastrukture) Varovalni koridorji in varstveni pasovi posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture znaaajo: `irina varovalnega pasu elektroenergetskega omre~ja poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaaa: za nadzemni ve sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV: 40,00 m, za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV: 10,00 m, za nadzemni ve sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 15,00 m, za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 3,00 m, za nadzemni ve sistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vklju no 20 kV: 10,00 m, za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vklju no 20 kV: 1,00 m, za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV: 2,00 m, za vodovodno omre~je dimenzije 400 mm in ve , merjeno levo in desno od osi voda: 3,00 m, za kanalizacijsko omre~je dimenzije 1200 mm in ve , merjeno levo in desno od osi voda: 5,00 m, za komunikacijske oddajne sisteme obmo je od antene oddajnika, ki se razteza v tridimenzionalnem prostoru od antene glede na mo  in smer delovanja oddajnika, atevilo oddajnikov na isti lokaciji in tehnoloako izvedbo. Tako je treba obravnavati vsak oddajnik posebej in zanj pridobiti natan ne podatke o varovalnem koridorju. V varovalnih koridorjih in varstvenih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo pove ano varstvo pred sevanjem, in sicer: bolnianic, zdravilia , okrevalia  in turisti nih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, stanovanjskih objektov, objektov vzgojnovarstvenega in izobra~evalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, objektov, v katerih se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, igria  in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih povrain, ki so namenjene za zadr~evanje ve jega atevila ljudi. V varovalnih koridorjih in varstvenih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in ve  sta na obstoje ih objektih dovoljena vzdr~evanje objekta in gradnja pomo~nih funkcionalnih objektov, ki slu~ijo obstoje emu objektu (gara~e, parkiria a, lope). Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno oz. ob asno prebivanje ter pomo~ne objekte), ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoje ih daljnovodov, je treba predlo~iti dokazilo pooblaa ene organizacije, da niso prekora ene mejne vrednosti veli in elektromagnetnega sevanja v skladu z obstoje imi predpisi. Varovalni pasovi za posamezne vrste cestnega omre~ja od zunanjega roba cestnega telesa znaaajo za: regionalno cesto (RC) 15,00 m, lokalno cesto (LC, LZ, LK) 10,00 m, javno pot (JP) 5,00 m, ob inske kolesarske poti (KJ) 2,00 m. V varovalnih koridorjih in varstvenih pasovih gospodarske javne infrastrukture je dovoljena gradnja v skladu z namembnostjo varovalnega koridorja ali varstvenega pasu. Na obstoje ih objektih je dovoljeno vzdr~evanje objekta. V varovalnih koridorjih in varstvenih pasovih gospodarske javne infrastrukture je gradnja objektov, ki niso v skladu z namembnostjo varovalnega koridorja, dovoljena le pod posebnimi pogoji upravljavca omre~ja oz. njemu nadrejene ustanove v skladu s predpisi. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za uporabo obnovljivih virov energije) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se na rtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, je treba upoatevati zakonodajo s podro ja u inkovite rabe energije ter stavbe priklju iti na ekoloako iste vire energije oziroma spodbujati pasivno in energetsko u inkovito gradnjo. V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omre~ja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoatevanju vseh dolo b odloka o OPN in varstvenih re~imih. Objekte za izrabo son ne energije ni dopustno umea ati na vizualno izpostavljena obmo ja. Na kulturnih spomenikih postavljanje objektov za izrabo son ne energije ni dopustno. Na ostalih obmo jih varovanja kulturne dedia ine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne slu~be za umea anje objektov za izrabo son ne energije. V primeru novogradenj je treba na rtovati skupne sisteme oskrbe s toploto za celotno zaklju eno obmo je novogradnje. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje malih hidroelektrarn) Gradnja malih hidroelektrarn (MHE) je vezana na ohranjanje in varstvo narave in je mo~na le na tistih vodotokih, kjer je mo~no zagotoviti na in, metode in tehni ne reaitve, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrst in ohranjati obstoje o morfologijo vodotoka. Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti v strugi vodotoka zagotovljen prehod rib v skladu s pogoji Zavoda za ribiatvo. Na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka mora investitor male hidroelektrarne zagotoviti takaen pretok vode, ki ustreza bioloakemu minimumu, kot ga na podlagi terenske raziskave dolo i usposobljena institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka stoletne vode. Male hidroelektrarne naj se primarno umea a na ~e obstoje e lokacije, kjer so v preteklosti stali mlini, ~age in kova ije. Nove lokacije je treba na rtovati v skladu z varstvenimi re~imi ter poudarkom na ohranjanju vizualnih kvalitet prostora. Strojnica malih hidroelektrarn (MHE) mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Oblikovanje objekta mora slediti dolo ilom OPN. Lokacija strojnice mora biti nad koto visoke vode in izven poplavnega obmo ja. Generatorska eta~a strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdr~evalnih ali intervencijskih del. Ograje niso dopustne. Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani praviloma v cesto ali njene bankine, zemljia e pa sanirano in krajinsko nemote e zavarovano proti eroziji. Odve nega odkopnega materiala ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobo jih in bre~inah, deponijo odkopanega materiala je treba ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske povraine. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je treba na tovrstnih obmo jih prednostno zagotoviti priklju itev na javno prenosno elektroenergetsko omre~je. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dedia ine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesre ami ter obrambnih potreb in pogoji glede varovanja zdravja) Gradnje in prostorske ureditve so dopustne v vseh obmo jih urejanja, e v okolju ne povzro ajo ve jih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Gradnje in prostorske ureditve niso dopustne v obmo jih naselbinske dedia ine, razglaaenih kot spomenik, ter v njihovih vplivnih obmo jih, kjer gradnje novih objektov praviloma niso dopustne. `iritev posamezne dejavnosti, ki ima ezmerne vplive na okolje, je pogojena s so asno sanacijo ezmernih vplivov na okolje, ki jih taka dejavnost povzro a. Pri vseh gradnjah je treba upoatevati normativne dolo be glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti na rtovan in izveden tako, da povzro i im manjae obremenjevanje okolja. Pred za etkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva. Pri vseh drugih posegih, ki povzro ajo emisije snovi v okolje, je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Pred za etkom izvajanja del na zavarovanih obmo jih in posebnih varstvenih obmo jih (obmo jih Natura 2000), je treba izvesti presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana obmo ja ter pridobiti ustrezno mnenje, soglasje oziroma dovoljenje po predpisih o ohranjanju narave. Ustrezno mnenje, soglasje oziroma dovoljenje je treba pridobiti tudi na obmo ju naravnih vrednot. Pogoj za poseganje na parcele, na katerih veljajo dolo eni re~imi, je obvezna pridobitev soglasja slu~be, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, prostorov, dobrin v okviru posameznega re~ima. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dedia ine) Sestavni del OPN so objekti in obmo ja kulturne dedia ine, varovani po predpisih s podro ja varstva kulturne dedia ine (v nadaljevanju objekti in obmo ja kulturne dedia ine). To so kulturni spomeniki, vplivna obmo ja kulturnih spomenikov, varstvena obmo ja dedia ine, registrirana kulturna dedia ina, vplivna obmo ja dedia ine. Objekti in obmo ja kulturne dedia ine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o ob inskem prostorskem na rtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s podro ja varstva kulturne dedia ine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o dolo itvi varstvenih obmo ij dedia ine). Na objektih in obmo jih kulturne dedia ine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dedia ine ali zviaanju njene vrednosti ter dedia ino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na objektih in obmo jih kulturne dedia ine nista dovoljeni: gradnja novega objekta, vklju no z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na na in, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali obmo ja kulturne dedia ine in prepoznavne zna ilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. Odstranitve objektov ali obmo ij ali delov objektov ali obmo ij kulturne dedia ine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih dolo ajo predpisi s podro ja varstva kulturne dedia ine. Na objektih in obmo jih kulturne dedia ine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dedia ine. V primeru neskladja ostalih dolo b tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dedia ine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dedia ine. Objekte in obmo ja kulturne dedia ine je treba varovati pred poakodovanjem ali uni enjem tudi med gradnjo  ez objekte in obmo ja kulturne dedia ine ne smejo potekati gradbia ne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoria ati za deponije viakov materialov ipd. Za kulturne spomenike in njihova vplivna obmo ja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni re~im konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja dolo b tega odloka z varstvenimi re~imi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, dolo eni z varstvenim re~imom v aktu o razglasitvi. Za varstvena obmo ja dedia ine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni re~im akta o dolo itvi varstvenih obmo ij dedia ine. V primeru neskladja dolo b tega odloka z varstvenimi re~imi, ki veljajo za varstvena obmo ja dedia ine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, dolo eni z varstvenim re~imom v aktu o dolo itvi varstvenih obmo ij dedia ine. Za registrirano kulturno dedia ino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno obmo je dedia ine, velja, da posegi v prostor ali na ini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne zna ilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja dolo b tega odloka z varstvenimi re~imi, ki veljajo za registrirano kulturno dedia ino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, dolo eni v tem lenu. Za registrirano kulturno dedia ino veljajo dodatno ae prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni re~imi za posamezne tipe dedia ine in so navedeni v tem lenu. Za registrirano kulturno dedia ino veljajo dodatno ae prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dedia ine. Za registrirano stavbno dedia ino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: tlorisna in viainska zasnova (gabariti), gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanja ine ( lenitev objekta in fasad, oblika in naklon streain, kritina, stavbno pohiatvo, barve fasad, fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajo ega zunanjega prostora, sestavine in pritikline, stavbno pohiatvo in notranja oprema, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih  cerkvah, znamenjih itd.), celovitost dedia ine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici zna ilnostim stavbne dedia ine), zemeljske plasti z morebitnimi arheoloakimi ostalinami. Za registrirano naselbinsko dedia ino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mre~a, razporeditev odprtih prostorov), odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, zna ilne funkcionalne celote), prostorsko pomembnejae naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne zna ilnosti, poti itd.), naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike streain, kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujo  stavbni tip, javna oprema, uli ne fasade itd.), oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, zemeljske plasti z morebitnimi arheoloakimi ostalinami. V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dedia ine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheoloakimi ostalinami, je treba upoatevati tudi PIP za registrirana arheoloaka najdia a. Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine), zna ilna obstoje a parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter lenitve (~ivice, vodotoki z obre~no vegetacijo, osamela drevesa), tradicionalna raba zemljia  (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice), odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, avtenti nost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, preoblikovanost reliefa in spremljajo i objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in zemeljske plasti z morebitnimi arheoloakimi ostalinami. Za registrirano vrtnoarhitekturno dedia ino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi), naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), podoba v airaem prostoru oziroma odnos dedia ine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, zna ilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), rastia e z ustreznimi ekoloakimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter povrainami, pomembnimi za delovanje celote. Za registrirano arheoloako najdia e velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na na in, ki utegne poakodovati arheoloake ostaline. Registrirana arheoloaka najdia a s kulturnimi plastmi, strukturami in premi nimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poakodovali arheoloake ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljia a, graditi gozdne vlake, poglabljati dna vodotokov ter jezer, ribariti z globinsko vle no mre~o in se sidrati, gospodarsko izkoria ati rudnine oziroma kamnine in postavljati ali graditi trajne ali za asne objekte, vklju no z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za u inkovito ohranjanje in prezentacijo arheoloakega najdia a. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdia a, ki so hkrati stavbna zemljia a znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdia  ob izpolnitvi naslednjih pogojev: e ni mo~no najti drugih reaitev in e se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloakih raziskav izka~e, da je zemljia e mo~no sprostiti za gradnjo. Obseg in as potrebnih arheoloakih raziskav opredeli organ, pristojen za podro je varstva kulturne dedia ine. V primeru, da se obmo je ureja z OPPN, je treba predhodne arheoloake raziskave v smislu natan nejae dolo itve vsebine in sestave najdia a opraviti praviloma ~e v okviru postopka priprave izvedbenega akta. Za registrirano memorialno dedia ino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: avtenti nost lokacije, materialna substanca in fizi na pojavnost objekta ali drugih nepremi nin, vsebinski in prostorski kontekst obmo ja z okolico ter vedute. Za drugo dedia ino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: materialna substanca, ki je ae ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost, vsebinski in prostorski odnos med dedia ino in okolico. V vplivnih obmo jih dedia ine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dedia ine. Ohranjajo se prostorska integriteta, pri evalnost in dominantnost dedia ine, zaradi katere je bilo vplivno obmo je dolo eno. Za poseg v kulturni spomenik, vplivno obmo je kulturnega spomenika, varstveno obmo je dedia ine ali registrirano dedia ino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o ob inskem prostorskem na rtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dedia ine. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, e je tako dolo eno s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to obmo je urejanja. Za poseg v objekt ali obmo je kulturne dedia ine se atejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dedia ine ali ki dedia ino uni ujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdr~evalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne atejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka o OPN ali drugih predpisov. Za izvedbo predhodne arheoloake raziskave na obmo ju kulturnega spomenika, registriranega arheoloakega najdia a, stavbne dedia ine, naselbinske dedia ine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheoloake ostaline po predpisih za varstvo kulturne dedia ine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheoloake ostaline je pri pristojni obmo ni enoti Zavoda za varstvo kulturne dedia ine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloakih raziskavah  obseg in as predhodnih arheoloakih raziskav dolo i pristojna javna slu~ba. Na obmo jih, ki ae niso bila predhodno arheoloako raziskana in za katera ocena arheoloakega potenciala zemljia a ae ni znana, se priporo a izvedba predhodnih arheoloakih raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujo  sploani arheoloaki varstveni re~im, ki najditelja/lastnika zemljia a/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dedia ine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoakodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dedia ine, ki situacijo dokumentira v skladu z dolo ili arheoloake stroke. Zaradi varstva arheoloakih ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dedia ine Slovenije omogo iti dostop do zemljia , kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave) Obmo ja ohranjanja narave, ki so razglaaena z odloki ali dolo ena s posebnimi predpisi (naravni spomeniki, naravne vrednote dr~avnega in lokalnega pomena, posebna varstvena obmo ja Natura 2000 in potencialna posebna ohranitvena obmo ja Natura 2000 ter ekoloako pomembna obmo ja), se varujejo v skladu z dolo ili teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na obmo jih z naravovarstvenim statusom je treba pridobiti ustrezna mnenja oziroma soglasja ali dovoljenja skladno s predpisi s podro ja ohranjanja narave. Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihovega obstoja. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, e ni drugih prostorskih ali tehni nih mo~nosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. e ni drugih prostorskih ali tehni nih mo~nosti, se posegi in dejavnosti: na povrainski in podzemeljski geomorfoloaki, hidroloaki in geoloaki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na na in, da se ne uni ijo, poakodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na na in, da se v im manjai mo~ni meri spremenijo druge fizi ne, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote, na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjaa vitalnost in ne poslabaa zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabaajo ~ivljenjske razmere na rastia u, na botani ni in zooloaki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabaajo ~ivljenjske razmere rastlin in ~ivali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takane mere, da jim je onemogo eno dolgoro no pre~ivetje, na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takane mere, da se poruai naravno ravnovesje. V primeru najdbe mineralov ali fosilov ter odkritju jame med gradnjo objektov se mora najditelj ravnati po 74. lenu ZON. Fizi na ali pravna oseba, ki izvaja poseg ali dejavnost, med katero je prialo do najdbe minerala ali fosila, mora za asno ustaviti dela, najdbo zaa ititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave. Na ekoloako pomembnih obmo jih, ki niso tudi posebna varstvena obmo ja, so vsi posegi in dejavnosti mo~ni, na rtuje pa se jih tako, da se v im ve ji mo~ni meri ohranja naravna razairjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali ~ivalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogo a ponovno povezanost, e bi bila le - ta z na rtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so na rtovani v skladu s prejanjim odstavkom, se izvedejo vsi mo~ni tehni ni in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in ~ivali ter njihove habitate im manjai. Na obmo jih Natura 2000 se posege in dejavnosti na rtuje tako, da se v im ve ji mo~ni meri: ohranja naravna razairjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali ~ivalskih vrst; ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifi ne strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; ohranja ali izboljauje kakovost habitata rastlinskih in ~ivalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejae ~ivljenjske faz,e kot so zlasti mesta za razmno~evanje, skupinsko preno evanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje ~ivali; ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in ~ivalskih vrst in omogo a ponovno povezanost, e je le - ta prekinjena. pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so na rtovani v skladu s prejanjim odstavkom, se izvedejo vsi mo~ni tehni ni in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in ~ivali ter njihove habitate im manjai. Obmo ja ohranjanja narave so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede obmo ij vojnih grobia ) Pri posegih v obmo ja vojnih grobia  je treba upoatevati predpise s podro ja vojnih grobia . Na obmo jih vojnih grobia  je prepovedano: spreminjati zunanji videz grobia , poakodovati grobia a ali odtujiti njihove sestavne dele, izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoatovanja do grobia  ali pa je v nasprotju s pokopaliakim redom vojnih grobia . Obmo ja vojnih grobia  so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN. Priobalno zemljia e) Zunanja meja priobalnih zemljia  sega na vodah 1. reda 15,00 m od meje vodnega zemljia a, na vodah 2. reda pa 5,00 m od meje vodnega zemljia a. Meja priobalnih zemljia  na vodah 1. reda zunaj obmo ij naselja sega najmanj 40,00 m od meje vodnega zemljia a. Pod pogoji, ki jih dolo a predpis, ki ureja podro je voda, je mo~na tudi druga na dolo itev zunanje meje priobalnih zemljia . Priobalna zemljia a so tudi vsa zemljia a med visokovodnimi nasipi. Na priobalnem zemljia u vodotoka morata biti omogo ena dostop in vzdr~evanje vodotoka. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali za asno vpliva na vodni re~im in stanje voda, je treba pridobiti dovoljenja v skladu s predpisi o vodah. Pri na rtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti im manjae atevilo pre kanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj praviloma le-ta ne posega na priobalno zemljia e. Manjai odmiki od zakonsko dolo enih so dopustni le izjemoma, na krajaih odsekih, kjer so prostorske mo~nosti omejene, vendar na tak na in, da ne bo poslabaana obstoje a stabilnost bre~in vodotokov. Pre kanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti na rtovana tako, da se prevodna sposobnost struge vodotoka ne bo zmanjaala. Za gradnjo na vodovarstvenih obmo jih je treba pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena obmo ja je treba upoatevati dr~avne in ob inske predpise, ki se nanaaajo na ta obmo ja. Vodovarstvena obmo ja so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN. Vse obstoje e vodne vire je treba varovati pred onesna~enjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. Gradnja namakalnih naprav in raba povrainskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne slu~be za upravljanje in varstvo voda. Odvodnjavanje padavinskih vod iz utrjenih asfaltiranih povrain naj poteka preko lovilcev olj. Dopustne posege v vodno in priobalno zemljia e dolo ajo veljavni predpisi s podro ja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljia u vodotoka mora biti omogo en dostop in vzdr~evanje vodotoka. Varovanje in izboljaanje zraka) Pri gradnji objektov in urejanju povrain je treba upoatevati predpise s podro ja varstva zraka. Pri posameznih obstoje ih virih prekomernega onesna~enja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira onesna~enja dvakrat letno meriti nivo onesna~enosti in izvesti ustrezno zaa ito oziroma sanacijo. Z rezultati merjenja mora seznaniti Ob ino Jezersko. Onesna~evalci, ki jih veljavni predpisi zavezujejo k monitoringu, morajo dosledno izvajati monitoring industrijskega onesna~evanja. Pri na rtovanju novih in pri rekonstrukciji srednjih in velikih kurilnih naprav mora investitor oziroma povzro itelj obremenitve pri izra unu potrebne viaine dimnika upoatevati mo~ne vplive na okolje in zdravje ljudi v neposredni bli~ini kurilne naprave. Ob nasipanju gramoza ali izkopu in prelaganju odpadkov se mora prepre evati praaenje, in sicer z rednim vla~enjem ob suhem in vetrovnem vremenu. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo tal in kmetijskih zemljia ) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati lo eno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljaanje drugih kmetijskih zemljia . Pri uporabi in skladia enju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na na in, ki onemogo a izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo. Na kmetijskih zemljia ih se dopusti izboljaava ekoloakega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnaaanjem odpadkov v primeru: rekultivacije tal, nasipavanja zemljia  pri vzpostavitvi novega stanja tal ali zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva gozdov) V obmo jih gozdov so dovoljeni posegi, ki ne ogro~ajo funkcij gozda oz. ne razvrednotijo ali poakodujejo gozda oz. ne poslabaajo mo~nosti uresni evanja funkcij gozda ali onemogo ijo njihovega zagotavljanja. Ohraniti je treba obstoje e dostope do gozda za gospodarjenje z njim, vklju no z javno rabo gozdov, ki je dovoljena tudi nelastnikom gozdov. V nasprotnem primeru je treba urediti nadomestne dostope. Vsak projekt ali soglasje za poseg v gozd ali ob njem mora vsebovati tudi reaitev za dostop do prometnice za gospodarjenje z gozdom, ki meji na poseg ali je v njegovem zaledju. Postavljanje ograj v gozdu ali ob gozdu ni dovoljeno. Ograditev gozda z ograjo se lahko dovoli le z dovoljenjem Zavoda za gozdove Slovenije v skladu z veljavno zakonodajo. Prav tako ni dovoljeno ograjevanje gozda z drugimi objekti. Obmo ja varovalnih gozdov, gozdov s posebnim namenom in gozdnih rezervatov so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN. Ve namenski gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoria anju gozdov. V njih je dovoljeno izvajati dejavnosti s podro ja gozdarstva in posegati v prostor v skladu s predpisi. V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekoloakimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi obmo ji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, e ne ogro~ajo ali onemogo ajo ekoloakih in socialnih funkcij gozdov. Gozdni rezervati so prepua eni naravnemu razvoju. V njih niso dovoljeni posegi v prostor, gozdnovarstvena in gojitvena dela, gradnja prometnic in izkoria anje ter raba gozdov. V obmo jih gozdnih zemljia  so dopustne kr itve v kmetijske namene v skladu z Zakonom o gozdovih. Dopustne vrste rabe v varnostno-oskrbnem pasu obmo ij ob gozdu so zelene povraine, vodna in kmetijska zemljia a ter vse vrste infrastruktur, e ne vsebujejo objektov, ki bi jih lahko ogrozila padajo a drevesa oziroma nista njihova lokacija in na in rabe takana, da bi trajno onemogo ala dostop do gozda. V varnostno-oskrbnem pasu je treba zagotoviti prometnico za dostop do gozda. Prometnica je lahko cesta, pot, kolesarska ali sprehajalna steza, ki je lahko tudi neutrjena, vendar trajno omogo a dostop do gozda za namene gospodarjenja z njim, vklju no z javno rabo gozdov (rekreacija, nabiranje plodov itd.) in odvozom gozdnih Iesnih proizvodov. Izjemoma je dopustno, da le ob asno omogo a dostop s tovornim vozilom. V obmo jih za poselitev, kjer je v naravi ae gozd, je do skr itve gozda treba upoatevati predpise o gozdovih in gozdarstvu. Umea anje energetskih objektov in naprav v prostor se na rtuje tako, da se, kolikor je le mogo e, upoateva zna ilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vzno~je pobo ij, reliefne zna ilnosti, vidnost naselij in zna ilne vedute. V prostoru z majhnim dele~em gozda je treba objekte linijske infrastrukture na rtovati tako,da se v im ve ji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so ~e od nekdaj potekale ste ine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov ugotovi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s strokovnimi slu~bami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Nove stanovanjske in industrijske objekte se praviloma na rtuje v odmiku ene drevesne viaine odraslega gozda od obstoje ega gozdnega roba. Pri tem se odmik dolo i v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v asu razvili na posamezni lokaciji. Odmik je poleg zagotavljanja funkcij gozdov potreben tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov. Na obmo ju naselij in v njihovi neposredni bli~ini je treba obseg gozdnih povrain v najve ji mo~ni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. Negozdna zemljia a v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen e je to predvideno v gozdnogospodarskem na rtu. Posegi iz prejanjih odstavkov so dopustni le, e posegi v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja pred po~arom) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoatevati prostorske, gradbene in tehni ne predpise, ki urejajo varstvo pred po~arom. Za primer po~ara je treba zagotoviti: odmike med objekti in odmike od meje parcel ali zagotoviti potrebne protipo~arne lo itve, prometne/manipulacijske poti oziroma povraine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gaaenje ter povraine ob objektih za evakuacijo ljudi. Na obmo jih brez hidratnega omre~ja je treba zagotoviti po~arne bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo po~arno varnost. Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in po~arnih bazenov. Obstoje e in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne povraine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. Na obmo jih brez hidrantnega omre~ja in na obmo jih, kjer pretoki na omre~ju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s po~arno vodo, izvajalec javne slu~be oz. investitor zagotovi po~arne bazene in druge ustrezne ureditve, kar se uredi v pogodbi o opremljanju. V obmo jih velike po~arne ogro~enosti gozdov se praviloma ne na rtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za ~ivljenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo. Skupni prostorski izvedbeni pogoji na obmo jih varstva pred plazovi) Na plazljivih in erozijsko ogro~enih obmo jih je dopustno v zemljia a posegati tako, da ne bo ogro~ena stabilnost obmo ja in povzro eno premikanje zemljia . Plazljiva in erozijsko ogro~ena obmo ja so del Prikaza stanja prostora, ki je priloga OPN. Na plazljivih in erozijsko ogro~enih zemljia ih je prepovedano: zadr~evanje voda, predvsem z gradnjo teras in posegi, ki bi lahko pospeaili zamakanje zemljia , zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozijsko ogro~enih ali plazovitih zemljia ih, omejevanje pretoka hudourniakih voda, pospeaevanje erozijske mo i voda in slabaanje ravnovesnih razmer, izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljia e ali razbremenjujejo podno~je zemljia a, kr enje ter ve ja obnova gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, ki pospeauje erozijo in plazenje zemljia , vsako poseganje, ki bi lahko povzro ilo dodatno zamakanje zemljia  in dvig podzemne vode ter pove anje erozije zemljia . Na plazljivih (prete~no stabilnih, pogojno stabilnih in prete~no nestabilnih) ter erozijsko ogro~enih zemljia ih je treba za gradnjo ali za poseg, ki ima zna aj gradnje ali rekonstrukcije objekta in naprav, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti geoloako poro ilo organizacije s podro ja geomehanike. Plazljiva in erozijsko ogro~ena obmo ja iz drugega odstavka tega lena so zgolj opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije s podro ja geomehanike tudi zunaj prikazanih obmo ij, kadar obstaja sum, da je zemljia e plazljivo ali erozijsko ogro~eno. Pogoji za prostorski razvoj na poplavnih obmo jih) Poplavna obmo ja in razredi poplavne nevarnosti so dolo eni v skladu s predpisi o vodah na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna obmo ja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del Prikaza stanja prostora. Na obmo jih, kjer razredi poplavne nevarnosti ae niso dolo eni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih. Na poplavnih obmo jih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in dolo eni razredi poplavne nevarnosti, je pri na rtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoatevati predpis, ki dolo a pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na obmo jih, ogro~enih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se na poplavnem obmo ju in izven njega ne pove ajo obstoje e stopnje ogro~enosti. e na rtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor pove uje obstoje o stopnjo ogro~enosti, je treba skupaj z na rtovanjem novih prostorskih ureditev na rtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjaanje poplavne ogro~enosti, njihovo izvedbo pa kon ati pred za etkom izvedbe posega v prostor. Na poplavnih obmo jih, za katera razredi poplavne nevarnosti ae niso bili dolo eni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdr~evanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, e ne pove ujejo poplavne ogro~enosti in ne vplivajo na vodni re~im in stanje voda. Ne glede na dolo be drugega, tretjega in etrtega odstavka tega lena so na poplavnem obmo ju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred akodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti pod pogoji, ki jih dolo ajo predpisi o vodah. Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri emer mora biti ves as izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v Prikazu stanja prostora prika~e nova poplavna obmo ja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti. Dosedanje retenzijske in poplavne povraine se ne smejo zmanjaevati in se vzdr~ujejo v naravnih razmerah. Zacevljanje, prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen na krajaih razdaljah, ki omogo ajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in poteh). Dimenzioniranje preto nih profilov, ukrepi stabilizacije in zavarovanja strug vodotokov morajo biti predvideni gradbeno tehni no, hidravli no in ekoloako ustrezno ter skladno s predpisi. Zavarovanja in stabilizacije bre~in in dna vodotokov je treba predvideti z biotehni nimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo. Posegi na vodovarstvenem obmo ju so dovoljeni skladno z Uredbo o vodovarstvenem obmo ju za vodno telo vodonosnikov na obmo ju ob ine Jezersko. Skupni prostorski izvedbeni pogoji za ureditve za obrambne potrebe) Posegi na obmo ju mo~ne izklju ne rabe morajo omogo iti uporabo teh obmo ij za obrambne potrebe v primeru vojnega ali izrednega stanja, krize ter v miru za usposabljanje oziroma so posegi lahko takani, da je mo~na takojanja vzpostavitev uporabe obmo ja za obrambne potrebe. Za posege v prostor na obmo ju mo~ne izklju ne rabe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. Obrambne dejavnosti na teh lokacijah morajo biti skladne z veljavno zakonodajo na podro ju varstva okolja. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesre ami) Za primer naravnih in drugih nesre  se zagotavljajo povraine za pokop ve jega atevila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruaevin, obmo ja za evakuacijo prebivalstva. Objekti morajo biti v skladu s cono potresne ogro~enosti protipotresno grajeni. Vse zelene in druge javne odprte povraine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesre  mo~na njihova uporaba za potrebe zaa ite in reaevanja. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja, varovanje pred hrupom) Glede na ob utljivost za akodljive u inke hrupa so dolo ene stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesna~enjem okolja s hrupom za posamezne povraine: I stopnja varstva pred hrupom je dolo ena za povraine na mirnih obmo jih na prostem, ki potrebujejo pove ano varstvo pred hrupom; II stopnja varstva pred hrupom je dolo ena za povraine podrobnejae namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je mote  zaradi povzro anja hrupa; III stopnja varstva pred hrupom je dolo ena za povraine podrobnejae namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj mote i posegi v okolje; IV stopnja varstva pred hrupom je dolo ena za stavbe na povrainah podrobnejae namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj mote  zaradi povzro anja hrupa. Meje med III. in IV. obmo jem varstva pred hrupom so dolo ene z mejami med obmo ji razli ne podrobnejae namenske rabe prostora, ki jih uvraamo v obmo ja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom in sicer: Namenska raba / Stopnja varstva pred hrupomIII stopnjaIV stopnjaS - OBMO JA STANOVANJSS %SK %SB%C - OBMO JA CENTRALNIH DEJAVNOSTICU %CD%I - OBMO JA PROIZVODNIH DEJAVNOSTIIP%IG%IK %B - POSEBNA OBMO JABC%BD%BT%Z - OBMO JA ZELENIH POVR`INZS %ZP %ZD %ZK%N - OBMO JA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESRE AMI%F  OBMO JA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU%P  OBMO JA PROMETNE INFRASTRUKTURE%O - OBMO JA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE%E  OBMO JA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE%K - KMETIJSKA ZEMLJI` A%G - GOZDNA ZEMLJI` A%L  OBMO JA MINERALNIH SUROVINVC - POVR`INSKE CELINSKE VODE%OO - OSTALA OBMO JA% Obmo ij, ki sodijo v II. obmo je varstva pred hrupom ali v mirno obmo je poselitve, ta akt ne dolo a. Posamezna obmo ja poselitve lahko uvrsti v II. obmo je varstva pred hrupom ali v mirno obmo je poselitve minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude ob ine, e iz dokumentacije, prilo~ene k pobudi izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo veljajo za takano obmo je varstva pred hrupom. Pobuda za takano obmo je se pripravi na podlagi posebne atudije ocene hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v postopku priprave ob inskega podrobnega prostorskega na rta za takano obmo je. V IV stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoje e stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom. Na meji med I in IV stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II in IV stopnjo varstva pred hrupom mora biti obmo je, ki obkro~a IV stopnjo varstva pred hrupom, v airini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom. `irina III. obmo ja varstva pred hrupom, ki obkro~a IV. obmo je varstva pred hrupom, je lahko manjaa od 1000 m, e zaradi naravnih ovir airjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. obmo ju varstva pred hrupom niso prese~ene mejne vrednosti kazalcev hrupa, dolo ene za to obmo je. V posamezna obmo ja se lahko umea ajo le tiste dejavnosti, ki ne povzro ajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno obmo je varstva pred hrupom. V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega dovoljeno raven za posamezno obmo je, je umestitev dopustna le, e je mo  s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaa ito zmanjaati vpliv vira hrupa ali zni~ati sploano raven hrupa v obmo ju tako, da ne bodo prese~ene mejne ravni hrupa za obmo je. Pri umea anju stanovanjskih obmo ij in drugih dejavnosti v bli~ino obstoje ih virov hrupa je treba z na inom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za predvidena obmo ja. Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoje e objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov na rtovati z aktivno zaa ito pred hrupom, z zaa ito oken ali fasade. Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je treba zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za prepre evanje in zmanjaanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri emer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjaevanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi prepre evanja airjenja hrupa v okolju. Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne smejo presegati obremenitev okolja, ki jih dolo a predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ~ivljenjskem okolju. Viri elektromagnetnega sevanja so: visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos elektri ne energije, odprt oddajni sistem za brez~i no komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje. Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne slu~be. Pri na rtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja mora investitor izbrati tehni ne reaitve in upoatevati dognanja in druge reaitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti elektromagnetnega polja, ki so dolo ene v predpisih o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ~ivljenjskem okolju, niso prese~ene in hkrati omogo ajo najni~jo tehni no dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja. Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov, namenjenih za stalno oz. ob asno prebivanje, ter za pomo~ne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoje ih oz. predvidenih daljnovodov, je treba predlo~iti dokazilo pooblaa ene organizacije, da niso prekora ene mejne vrednosti veli in elektromagnetnega sevanja. Varovanje pred svetlobnim onesna~enjem) Pri osvetljevanju objektov je treba upoatevati ukrepe za zmanjaevanje emisije svetlobe v okolje, ki jih dolo ajo predpisi s podro ja svetlobnega onesna~enja okolja. Tipi svetilk in drogov za svetilke se dolo ijo enotno. Svetilke morajo biti razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehni nim normativom in standardom. Za razsvetljavo, ki je vir svetlobe svetlobnega onesna~enja okolja po predpisih, se uporabljajo svetilke, katerih dele~ svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. Zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z oson enjem) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoatevati merila za osvetlitev, oson enje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem odlokom. Obstoje im in novim stavbam je treba zagotoviti v naslednjih prostorih: bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, dnevna soba, otroaka soba, naravno oson enje v asu od son nega vzhoda do son nega zahoda: dne 21. 12.  najmanj 1 uro, dne 21. 3. In 21. 9.  najmanj 3 ure. Dolo ba drugega odstavka tega lena ne velja, kadar je objekt lociran v severnem pobo ju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogo a izvedbe dolo be oson enja. Orientacija novogradenj na na in, ki omogo a najboljao izrabo son ne energije (naklon in orientacija strehe morata omogo ati optimalno izrabo son ne energije glede na vpadni kot son nih ~arkov, predvsem v asu, ko je toplotna energija potrebna, torej v zimskih mesecih), kjer je to glede na urbanisti ne pogoje gradnje (orientiranost streain obstoje e gradnje) mo~no. Skupni prostorski izvedbeni pogoji na obmo jih razpraene gradnje) Na zakonito zgrajenih objektih razpraene gradnje (RG) oziroma na parceli objekta, ki je bila dolo ena z gradbenih dovoljenjem za objekt, so v skladu z namembnostjo, dolo eno v gradbenem dovoljenju, kadar gre za izboljaanje bivalnega standarda v teh objektih, dopustne naslednje vrste gradenj: rekonstrukcija objektov, na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nov objekt po velikosti in namembnosti enak predhodnemu oziroma skladno z izvedbenimi dolo ili, dozidava ali nadzidava objekta: v obsegu do 50 % pove anja BEP obstoje ega objekta, odstranitev objekta, vzdr~evanje objektov, komunalna in oblikovna sanacija objektov. Na parceli zakonito zgrajenega objekta razpraene gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo SSe. Za objekte zakonito zgrajene razpraene gradnje, ki je namenjena bivanju, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi Ass, e so v skladu s tem lenom. Za objekte zakonito zgrajene razpraene gradnje, ki niso namenjeni za bivanje, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi Apl, e so v skladu s tem lenom. Sprememba namembnosti iz nebivanjskega v bivanjskega na obmo ju razpraene gradnje ni dopustna. Gradbeni posegi so dopustni samo kot enkratni poseg na posami nih obstoje ih objektih RG. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta v skladu z izvedbenimi dolo ili, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma pove ati BEP z rekonstrukcijo objekta. e parcela objekta RG ni bila dolo ena z gradbenim dovoljenjem za objekt, se parcelo dolo i v skladu z izvedbenimi dolo ili za obliko parcele po tem odloku. e zakonito zgrajen objekt ni vrisan na karti 3 - Prikaz obmo ij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejae namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev zanj veljajo enake dolo be kot za vrisane objekte RG. Skupni prostorski izvedbeni pogoji na obmo ju kulturne krajine) Meja obmo ja kulturne krajine je prikazana v Prikazu stanja prostora. Skupni prostorski izvedbeni pogoji na obmo ju kulturne krajine obsegajo vse namenske rabe. Znotraj kulturne krajine se varujejo predvsem kompleksi doma ij in njihova umestitev v prostor, zna ilna parcelacija, sistem potokov in ~ivic, morene in druge reliefne zna ilnosti, gozdni rob ter zna ilni pogledi na prostorske dominante (naravne in kulturne). Vsi posegi morajo biti usklajeni s tipoloakimi zakonitostmi arhitekturne in naravne krajine. Obmo ja kmetij v kulturni krajini se lahko dopolnjujejo na podlagi skupne strokovne podlage in preveritve za celotno doma ijo, ki jo potrdi zavod za varstvo kulturne dedia ine. Ni dopustno postavljati novih prostorskih dominant. Elektro vodi se umea ajo pod zemljo oz. izven kvalitetnih vedutnih koridorjev. Nezahtevni in enostavni objekti, ki niso v sklopu kmetij (razpraena gradnja), morajo imeti leseno kritino in leseno fasado. Dopustno je ograjevanje paanikov z leseno ograjo po tradicionalnih na elih. Ograjevanje poselitve ni dopustno (tako na stavbnih kot kmetijskih ali gozdnih povrainah). V EUP, kjer je dopustno kampiranje, je dopustno ograjevanje le teh z leseno ograjo po tradicionalnih na elih. Na obmo jih Ask in Asp ima prenova prednost pred novogradnjo. Ohranjajo se travniaki sadovnjaki. Mo~no je vzpostavljanje novih z avtohtonimi sadnimi vrstami. Hortikulturni elementi, preneseni iz drugih okolij, so prepovedani. Ohranjajo se visokodebelni sadovnjaki ter ve ja drevesa na doma ijah (lipe). V obmo je gru  kmetij se umesti eno soliterno drevo avtohtonih vrst (sadne ali druge). Jesenove mejice se ohranjajo in obnavljajo. Obstoje e poljske poti se lahko uporabljajo tudi kot rekreacijske pea in kolesarske poti. Urejanje okolice objektov: ohranjajo naj se utrjena pea ena dvoria a in travnate povraine ter kolovozi v pea eni izvedbi. Ohranjajo se morene in balvani, ki so del zna ilne jezerske krajine, ter ekstenzivna travia a in zna ilna skalna flora. Ohranjajo se poplavna obmo ja in obvodni pasovi vegetacije. V vodotoke in obre~no vegetacijo se ne posega, razen v primeru premostitev ali za potrebe urejanja vodotokov, kadar so ogro~ena ~ivljenja ljudi. Za asna aotoria a na obmo ju kulturne krajine je dopustno postavljati samo v skladu s strokovno podlago za kulturno krajino. PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI Klasifikacija objektov in rab glede na namen) V tem poglavju so glede na prostorske enote in namensko rabo prostora dolo ene: dopustne dejavnosti, podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti, podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih obmo jih) Obmo ja osnovne namenske rabe S - Obmo ja stanovanj so namenjena bivanju in spremljajo im dejavnostim. Na obmo jih iz prvega odstavka tega lena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska rabaS - Obmo ja stanovanjPodrobna namenska rabaSS stanovanjske povraine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajo imi dejavnostmi lenitev podrobne namenske rabeSSe prosto stoje a gradnjaSSv obmo ja ve stanovanjske gradnjeDopustne dejavnostiOsnovna dejavnostbivanje Spremljajo a dejavnostdru~bene dejavnosti poslovne dejavnosti (iz podro ja dejavnosti N - druge raznovrstne poslovne dejavnosti dopustne samo '82 pisarniake dejavnosti in spremljajo e poslovno storitvene') gostinstvo in turizem druge dejavnosti (ki slu~ijo tem obmo jem)Izklju ujo a dejavnostproizvodne dejavnosti promet in skladia enje vzdr~evanje in popravila motornih vozil Merila in pogoji glede velikosti in oblikovanja objektovZelene povraine FZP/FZP: 0.4 ali 15m2 / stanovanjeFaktor zazidanosti FZFZ: 0.4FZ: 0.15-0.3 (faktor se ra una na celotno enoto urejanja prostora)Gabariti, strehe in oblikovanje objektovpriporo a se tlorisno razmerje minimalno 1:1,2 ali ve ; viainski gabarit stanovanjskih stavb je P+1 ali P+1+M (klet v celoti vkopana, viaina kolen nega zidu je maksimalno 40 cm); viainski gabarit stanovanjskih stavb je P+M (klet v celoti vkopana, viaina kolen nega zidu je maksimalno 1 m); viainski gabarit stanovanjskih stavb je P+M (klet delno vkopana, viaina kolen nega zidu je maksimalno 40 cm); prizidki izven osnovnega volumna niso dovoljeni, mogo e je le podaljaanje po daljai stranici osnovnega volumna v celoti skupaj s streho, streha je poenotena; v vzdol~ni smeri do max razmerja stavbe 1:4; dovoljeni so leseni balkoni v mansardni eta~i le v sklopu zatrepne fasade; zatrepna fasada se lahko uporabi za osvetlitev mansard, dovoljene so lo~e za ravnino lesene fasade; dopustne so fr ade in streana okna v zatrepu je dopustna vertikalna postavitev desk; mo~na je kombinacija zidane in lesene skeletne gradnje; streha enostavna simetri na dvokapnica, naklon streaine 42- 45; strehe naj bodo brez opov; napua i kratki; mo~na je umestitev ve jih oken v sklopu lesene fasade  povraina okna na fasadi ne sme presegati 1/3 povraine fasade; za omete se uporabljajo barve zemeljskih tonov v svetlih odtenkih.; fasadna opeka ni dovoljena; strehe naj bodo krite z leseno kritino ali kritino v sivem tonu; dimniki naj bodo zidani in ometani ali kovinski, v barvi kritine; barva ~lebov in kovinskih obrob naj se podreja barvi kritine; dvoj ki dopustni samo na obmo ju, ki so izven kulturne krajine;dopustna gradnja najve  4 stanovanja na en objekt; dopustne so tudi ravne strehe; prepovedane so strehe z nezdru~ljivimi razli nimi nakloni, slemeni in razli no kritino; za omete se uporabljajo barve zemeljskih tonov v svetlih odtenkih; fasadna opeka ni dovoljena; intenzivna barva fasad in fasadna opeka ni dopustna; prepovedane poslikave fasad; oblikovanje in horizontalna ter vertikalna lenitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu oz. kareju; zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejae lenitve fasad ipd) ob upoatevanju tradicionalnih oblik in materialov (uporaba lesa ipd.);Posebnost za namensko rabo na obmo ju kulturne krajinetlorisno razmerje 1:1,5 ali ve ; stavbe naj ostanejo enostavni volumni, brez prizidkov izven osnovnega volumna, mogo e je le podaljaanje po daljai stranici osnovnega volumna v celoti, skupaj s streho; stavbni volumni naj bodo enostavni; balkoni niso dopustni, dovoljene so lo~e za ravnino lesene fasade; napua i kratki, streana okna se vgrajuje na vizuelno manj izpostavljeni streaini; povraina streanih oken ne sme presegati 1/3 povraine strehe; osvetlitev mansard je mo~na prek zatrepne fasade, v sklopu lesene fasade, zasteklitev naj bo za leseno fasado, mo~na so streana okna v ravnini streaine; mo~na je umestitev ve jih oken v sklopu lesene fasade  povraina okna na fasadi ne sme presegati 1/3 povraine fasade; za omete se uporabljajo barve zemeljskih tonov v svetlih odtenkih.; fasadna opeka ni dovoljena; lesena gradnja naj sledi tradicionalni, les na fasadi naj bo rezan, deske vertikalno polo~ene, les naj bo brez barvne zaa ite;Posebnosti Odstopanja od pogojev za oblikovanje objektov opredeljenih s sploanimi in podrobnimi PIP so dopustna izjemoma, e gre za posamezne objekte, ki na delih ovoja stavbe in pri zunanji ureditvi uporabijo sodobnejae materiale ali druga ne principe oblikovanja, vendar njihova druga nost dose~e usklajenost v kontekstu lastnosti gradnje sosednjih tradicionalnih objektov. Odstopanja pri oblikovanju ne smejo povzro ati nove prostorske dominante, ne dopua a se odstopanj glede najve jih viain in bistveno druga nih razmerij volumnov nad nivojem terena. Odstopanja niso dopustna na obmo ju kulturne krajine. Za tovrstne ureditve mora projektna dokumentacija pri utemeljitvi skladnosti s prostorskih aktom vsebovati: idejno zasnovo objekta (prikaz tlorisov in gabaritov); prikaz umestitve objekta z vplivi in povezavami na sosednja obmo ja in objekte (tridimenzionalni prikaz idejne zasnove z opisnim delom, kjer se utemeljuje skladnost umestitve objekta v prostor v odnosu do okolice in prepoznavnih lastnosti ); utemeljitev potrebe po druga nem oblikovanju; utemeljitev skladnosti druga nih reaitev s principi in prvinami tradicionalne gradnje; potrdilo ob inske uprave Ob ine Jezersko, da se strinjajo s predmetnim posegom; na obmo ju varstva kulturne dedia ine in kulturne krajine soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dedia ine; posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na povrainah razpraene poselitve) Obmo ja osnovne namenske rabe A so povraine razpraene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpraenih, raztresenih, razpostavljenih in razlo~enih naselij ter drugih oblik strnjenih manjaih naselij (manjaa gru asta naselja). Na obmo jih iz prvega odstavka tega lena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska rabaA  povraine razpraene poselitve lenitev podrobne namenske rabeAsk - kmetijeAss - stanovanjske hiaeAsp - po itniake hiaeApl - paane planine, lovski domovi, karavle, planinske ko eDopustne dejavnostiOsnovna dejavnostbivanje, povraine kmetij bivanjeob asno bivanje za po itekkmetijstvo brez bivanja, turizem brez bivanja (dopustno za planinske ko e in le kot predstavitev planinske dejavnosti)Spremljajo a dejavnostpredelovalne dejavnosti, izhajajo e iz kmetijstva, lova, gozdarstva, ribiatva gostinstvo in turizem trgovske dejavnosti obrtne dejavnosti druge dejavnosti (ki slu~ijo tem obmo jem)niso dopustneniso dopustneturisti na dejavnost brez bivanja, povezana z osnovno dejavnostjo obstoje ega objekta (prikaz na ina ~ivljenja, preno itev, pohodniatvo ipd.),Izklju ujo a dejavnostproizvodne dejavnosti promet in skladia enjeMerila in pogoji glede velikosti in oblikovanja objektovZelene povraine FZP/Faktor zazidanosti FZFZ: 0.6 ob upoatevanju tradicionalnih vzorcev poselitveFZ: 0,3FZ:0,2FZ: 0,4Gabariti, strehe in oblikovanje objektovza obstoje e stavbe: uporaba avtohtonih materialov in tehnik rekonstrukcije ali prenove; tlorisni gabarit v razmerju minimalno 1: 1,5; viainski gabarit je P, P+M, izjemoma P+1+M ( e je v obstoje i gru i to zna ilno); v kolikor je viaina P+1+M naj bo razmerje ve  kot 1:2; enostavni volumni, brez prizidkov izven osnovnega volumna, mogo e je podaljaanje osnovnega volumna v celoti, skupaj s streho, v vzdol~ni smeri do max razmerja stavbe 1:4; mo~na je izvedba ganka v osi elne fasade (ena tretjina dol~ine fasade), ganka v zatrepu in povezanega ganka (hodnika) ob elni in vzdol~ni fasadi objekta, e je to na obmo ju zna ilno; streha enostavna simetri na dvokapnica, naklon streaine 42- 45, napua i kratki, konstrukcija strehe naj bo lesena, osvetlitev mansard je mo~na prek zatrepne fasade, v sklopu lesene fasade, zasteklitev naj bo za leseno fasado; dopustne so fr ade in streana okna; na obmo ju kulturne dedia ine so dopustne klasi ne fr ade, ki sledijo tradicionalnemu umea anju na streho (osno nad vhod ipd.); opi so dopustni, kjer so zna ilni; okna naj se podrejajo obstoje im odprtinam, postavljena naj bodo v zunanji ravnini fasade, mo~na je umestitev ve jih oken v sklopu lesene fasade  povraina okna na fasadi ne sme presegati 1/3 povraine fasade; za omete se uporabljajo barve zemeljskih tonov v svetlih odtenkih; fasadna opeka ni dovoljena; lesena gradnja naj sledi tradicionalni, les na fasadi naj bo rezan, les naj bo brez barvne zaa ite; strehe naj bodo krite z leseno kritino ali kritino v sivem tonu, dimniki naj bodo zidani in ometani ali kovinski, v barvi kritine, barva ~lebov in kovinskih obrob naj se podreja barvi kritine, ~lebovi naj bodo polkro~ne oblike, okna in vrata naj bodo lesena, v naravni svetli barvi lesa; v zatrepu je dopustna vertikalna postavitev desk;tlorisni gabarit v razmerju minimalno 1:2; viainski gabarit je P, P+M; enostavni volumni, brez prizidkov izven osnovnega volumna, mogo e je podaljaanje osnovnega volumna v celoti, skupaj s streho, v vzdol~ni smeri do max razmerja stavbe 1:4; streha enostavna simetri na dvokapnica, naklon streaine 42- 45, strehe brez opov, napua i kratki, konstrukcija strehe naj bo lesena, osvetlitev mansard je mo~na prek zatrepne fasade, v sklopu lesene fasade, zasteklitev naj bo za leseno fasado; dopustne so fr ade in streana okna; za omete se uporabljajo barve zemeljskih tonov v svetlih odtenkih; fasadna opeka ni dovoljena; lesena gradnja naj sledi tradicionalni, les na fasadi naj bo rezan, les naj bo brez barvne zaa ite; strehe naj bodo krite z leseno kritino ali kritino v sivem tonu, dimniki naj bodo zidani in ometani ali kovinski, v barvi kritine, barva ~lebov in kovinskih obrob naj se podreja barvi kritine, ~lebovi naj bodo polkro~ne oblike, okna in vrata naj bodo lesena, v naravni svetli barvi lesa;smiselno se upoatevajo dolo ila za Ask in lastnosti obstoje ih objektov na podobnih obmo jih; novogradnje so dopustne samo kot nadomestna gradnja dotrajanih objektov (ohranjanje obstoje ih gabaritov oz. mo~nost odstopanja +/-10% za izboljaanje opremljenosti objektov). Izjemoma dopustna novogradnja, e so izkoria ene kapacitete obstoje ih objektov. Za tovrstne ureditve mora projektna dokumentacija pri utemeljitvi skladnosti s prostorskih aktom vsebovati: idejno zasnovo objekta (prikaz tlorisov in gabaritov); prikaz umestitve objekta z vplivi in povezavami na sosednja obmo ja in objekte (tridimenzionalni prikaz idejne zasnove z opisnim delom, kjer se utemeljuje skladnost umestitve objekta v prostor v odnosu do okolice in prepoznavnih lastnosti ); utemeljitev potrebe po dodatnih objektih; utemeljitev skladnosti reaitev s principi in prvinami tradicionalne gradnje; potrdilo ob inske uprave, da se strinjajo s predmetnim posegom; Na obmo ju kulturne krajine soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dedia ine; na obmo ju naravne krajine pozitivno mnenje pristojnega zavoda za varstvo narave; Oblikovanje okolicezasaditev z avtohtonimi ali tradicionalnimi drevesnimi vrstami in grmovnicami; za~elena ohranitev zna ilnih elementov: samostojno drevo, travniaki sadovnjak; ohranjajo ali vzpostavljajo se pea eni ali zatravljeni dovozi in dvoria a ter neasfaltirani kolovozi Na obmo ju planin se: ohranjajo zna ilni krajinski vzorci, posami na drevesa in naravno strukturiran gozdni rob in reliefne zna ilnosti; ohranjajo obstoje e poti in ceste na pea eni ali travnati povraini; dopustne so le se nje v skladu z gozdnogospodarskimi na rti; agrarne operacije na planinah niso dopustne; zaradi zmanjaanja vplivov svetlobnega onesna~evanja na biotsko pestrost naj zunanjost kmetij ne bo osvetljena, oziroma se za zunanjo osvetlitev za zagotavljanje varnosti uporablja svetila na senzor gibanja;Posebnost za namensko rabo na obmo ju kulturne krajineprenova obstoje ih stavb ima prednost, nove stavbe z enako funkcijo kot obstoje e so mogo e le, ko je izkoria en in prenovljen obstoje i stavbni fond v celoti na obmo ju varovanj kulturne dedia ine; obstoje im stavbam je mogo e spremeniti funkcijo ali namembnost (v skladu z ostalimi dolo ili odloka) le, e se ohranja stavbno lupino, streho, konstrukcijo in ostale zna ilne elemente stavbe; vsa obmo ja doma ij, ki so obmo ja kulturne dedia ine ali ki le~ijo v kulturni krajini, je treba urejati kot celoto. Posege na njih je treba na rtovati v okviru prikaza ureditve celotne doma ije; dopustne so klasi ne fr ade, ki sledijo tradicionalnemu umea anju na streho (osno nad vhod ipd.); lesena gradnja naj bo narejena kot brunasta konstrukcija z zna ilnimi vogalnimi zvezami na lastovi ji rep ali kot lesen opa~ iz vertikalnih lesenih desk, ki so lahko 'nalo~ene' ali 'na stik' z vertikalnimi pokrivnimi letvicami. Okrogla bruna in polkro~ni opa~ nista dopustna; les na fasadi naj bo rezan, les naj bo brez barvne zaa ite;Posebnosti Odstopanja od pogojev za oblikovanje objektov opredeljenih s sploanimi in podrobnimi PIP so dopustna izjemoma, e gre za posamezne objekte, ki na delih ovoja stavbe in pri zunanji ureditvi uporabijo sodobnejae materiale ali druga ne principe oblikovanja, vendar njihova druga nost dose~e usklajenost v kontekstu lastnosti gradnje sosednjih tradicionalnih objektov. Odstopanja pri oblikovanju ne smejo povzro ati nove prostorske dominante, ne dopua a se odstopanj glede najve jih viain in bistveno druga nih razmerij volumnov nad nivojem terena. Odstopanja niso dopustna na obmo ju kulturne krajine. Za tovrstne ureditve mora projektna dokumentacija pri utemeljitvi skladnosti s prostorskih aktom vsebovati: idejno zasnovo objekta (prikaz tlorisov in gabaritov); prikaz umestitve objekta z vplivi in povezavami na sosednja obmo ja in objekte (tridimenzionalni prikaz idejne zasnove z opisnim delom, kjer se utemeljuje skladnost umestitve objekta v prostor v odnosu do okolice in prepoznavnih lastnosti ); utemeljitev potrebe po druga nem oblikovanju; utemeljitev skladnosti druga nih reaitev s principi in prvinami tradicionalne gradnje; potrdilo ob inske uprave, da se strinjajo s predmetnim posegom; na obmo ju kulturne krajine soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dedia ine; podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na obmo jih centralnih dejavnosti) Obmo ja osnovne namenske rabe C - obmo ja centralnih dejavnosti so namenjena oskrbnim, storitvenim in dru~benim dejavnostim ter bivanju. Gradnja objektov namenjenih bivanju je dovoljena le v podrobnejai namenski rabi CU. Na obmo jih iz prvega odstavka tega lena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska rabaC - obmo ja centralnih dejavnostiPodrobna namenska rabaCU osrednja obmo ja centralnih dejavnostiCD Druga obmo ja centralnih dejavnosti so obmo ja, kjer prevladuje dolo ena dejavnost, razen stanovanj.Dopustne dejavnostiOsnovna dejavnostbivanje centralne dejavnosti (razen vzdr~evanja in popravil motornih vozil)trgovske dejavnosti gostinstvo in turizem obrtne dejavnosti poslovne dejavnosti dejavnosti javne uprave izobra~evanje kulturne, razvedrilne, rekreacijske in aportne dejavnosti dejavnosti javne upraveSpremljajo a dejavnostcentralne dejavnosti bivanje druge dejavnosti (ki slu~ijo tem obmo jem) Izklju ujo a dejavnostproizvodne dejavnosti promet in skladia enjeMerila in pogoji glede velikosti in oblikovanja objektovZelene povraineFZP: 0.20 Na parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 20 dreves/ha, pri vseh parcelah nad 1000m2Faktor zazidanostiFZ: 0.4FZ: 0.4Merila in pogoji za oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektovEta~nost osnovnega kubusa stavbemin P+1; max v skladu s sploanimi pogoji;Fasadeobjekti po velikosti ne smejo presegati obstoje ih objektov v EUP; dopustno je sodobno oblikovanje ob upoatevanju tradicionalnih principov (gabariti, materiali..); glavni vhod v stavbo se, e stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi. Taka fasada objekta mora biti 'mestotvorno' oblikovana; servisne stavbe ne smejo biti umea ene ob najpomembnejae javne prostore; odprti prostori pred stavbami so javni odprti prostori; Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na obmo jih proizvodnih dejavnosti) Obmo ja osnovne namenske rabe I - obmo ja proizvodnih dejavnosti so prete~no namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajo im storitvenim ter servisnim dejavnostim. Na obmo jih iz prvega odstavka tega lena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska rabaI - obmo ja proizvodnih dejavnostiPodrobna namenska rabaIG Gospodarske cone so namenjene obrtnim, skladia nim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostimDopustne dejavnostiOsnovna dejavnostobrtne dejavnosti trgovske dejavnosti promet in skladia enje poslovne dejavnosti proizvodne dejavnostiSpremljajo a dejavnostgostinstvo in turizem (brez nastanitve) dru~bene dejavnosti druge dejavnosti (ki slu~ijo tem obmo jem)Izklju ujo a dejavnostbivanjeMerila in pogoji glede velikosti objektovZelene povraineFZP: 0.15Faktor zazidanostiFZ: 0.6Viainado15 mMerila in pogoji za oblikovanjeFasadeoblikovanje in horizontalna ter vertikalna lenitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oz. obmo ju; zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejae lenitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejaih fasadnih barv, vendar le kot poudarkov), izrazito podolgovate fasade objektov naj bodo vertikalno lenjene oziroma je pred njimi treba zasaditi drevje; fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne fasade objektov, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni in prepoznavni ambienti; oblikovanje fasad objektov v odprti krajini mora biti prilagojen krajinski podobi. Novih dominant v prostoru ni dovoljeno postavljati;Streheza objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo znotraj kompleksu poenotene; za objekte, ki mejijo na javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s obstoje imi objekti ob tem javnem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, e se s tem dose~e novo urbanisti no - arhitekturno kakovost; za objekte ve jih dimenzij se priporo ajo ravne, lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona; priporo ljiva je namestitev son nih kolektorjev in son nih celic in son nih elektrarn; dovoljena je kritina v sivi ali temni sivi. Kritina ne sme biti trajno blea e a. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh; strehe objektov s tlorisno povraino ve jo od 2000 m2 naj se dodatno funkcionalno izrabijo (son ne elektrarne, parkiria a, zelena streha,& ). Izjema so strehe, ki so zaradi tehnoloakega procesa oblikovane tako, da dodatna funkcionalna izraba ni mogo a; oblikovanje objektov v odprti krajini mora biti prilagojen krajinski podobi. Novih dominant v prostoru ni dovoljeno postavljati;Drugi pogojipri urejanju obmo ij proizvodnih dejavnosti mora investitor poskrbeti, da v okoliakih stanovanjskih naseljih in zavarovanih obmo jih stopnja hrupa ni prese~ena. Na obrobje con naj se umea a najmanj hrupne dejavnosti; na robovih con je treba zagotoviti vegetacijski pas, ki naj zmanjaa vizualno izpostavljenost grajenih struktur; poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov; enostavne in nezahtevne stavbe naj se ne umea ajo ob najpomembnejae javne prostore; pri obratovanju objektov, ki so vir neprijetnih vonjav v okolje, je treba upoatevati ukrepe za zmanjaevanje emisij. Hleve za gojenje ~ivali je treba opremiti tako, da bodo izpusti iz prezra evalnih naprav hleva urejeni preko streh, da se dose~e im ve je razred enje onesna~enega zraka. Lokacijo gnojia  je treba predvideti v im ve ji oddaljenosti od sosednjih objektov oziroma tako, da je med sosednjimi objekti in gnojia em hlev; oblikovanje objektov v odprti krajini mora biti prilagojen krajinski podobi. Novih dominant v prostoru ni dovoljeno postavljati; Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih obmo jih) Obmo ja osnovne namenske rabe B  posebna obmo ja so prete~no namenjena posebnim dejavnostim, kot so obmo ja za turizem in podobno. Na obmo jih iz prvega odstavka tega lena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska rabaB - posebna obmo jaPodrobna namenska rabaBT Povraine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turisti no ponudbo in nastanitev Dopustne dejavnostiOsnovna dejavnostgostinstvo in turizem Spremljajo a dejavnostdru~bene dejavnosti poslovne dejavnosti (razen N - druge raznovrstne poslovne dejavnosti) trgovske in storitvene kulturne, razvedrilne, rekreacijske in aportne dejavnosti druge dejavnosti (ki slu~ijo tem obmo jem)Izklju ujo a dejavnostbivanje proizvodne dejavnosti promet in skladia enjeMerila in pogoji glede velikosti objektovZelene povraineFZP: 0.30Faktor zazidanostiFZ: 0.4Viaina objekti po velikosti ne smejo presegati obstoje ih objektov v EUP; na obmo ju kulturne krajine dopustna ne sme presegati 10m;Merila in pogoji za oblikovanjedopustno je sodobno oblikovanje ob upoatevanju tradicionalnih principov (gabariti, materiali..); za oblikovanje objektov v obmo ju kulturne krajine se smiselno upoatevajo dolo ila za namensko rabo Ask (vklju no s posebnostmi); glavni vhod v stavbo se, e stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi. Taka fasada objekta mora biti 'mestotvorno' oblikovana; servisne stavbe ne smejo biti umea ene ob najpomembnejae javne prostore; odprti prostori pred stavbami so javni odprti prostori; ustvarjanje novih prostorskih dominant je dopustno izven obmo ja kulturne krajine;Posebnostiza gradnjo novih objektov BEP ve jih od 500 m oz. preseganje dolo il je potrebna izdelava variantnih reaitev oz. izvedba urbanisti no -arhitekturnega nate aja v skladu z dolo ili tega odloka; razvoj turisti nih in aportno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor im manjai ter da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Gradnja potrebne infrastrukture naj se usmerja na vidno neizpostavljena obmo ja v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dedia ine.; podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na obmo jih zelenih povrain) Obmo ja osnovne namenske rabe Z  obmo ja zelenih povrain so prete~no namenjena pre~ivljanju prostega asa, predvsem rekreaciji in aportu na prostem in izboljaavi kakovosti bivanja. Na obmo jih iz prvega odstavka tega lena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska rabaZ - obmo ja zelenih povrainPodrobnejaa namenska rabaZS Povraine za oddih, rekreacijo in aport so namenjene oddihu, rekreaciji in aportom na prostem.ZP Parki so urejena obmo ja odprtega prostora v naselju. ZK Povraine za pokopalia a so namenjene za pokop in spominu na umrle.ZD Zeleni pasovi imajo zaa itno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice, lo evalni zeleni pasovi, zelene bariere). Dopustne dejavnostiOsnovna dejavnostrekreacija, aport na prostem, oddihoddih v oblikovanih zelenih okoljihpovraine za pokop in spomin na umrleso namenjene zaa itni ali drugi funkciji zelenih pasovSpremljajo a dejavnostgostinstvo in turizem (brez bivanja) druge dejavnosti (ki slu~ijo tem obmo jem) kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti gostinstvo in turizem druge dejavnosti (ki slu~ijo tem obmo jem)trgovske dejavnosti (ki slu~ijo tem obmo jem)Izklju ujo a dejavnostbivanje trgovina na debelo poslovne dejavnosti proizvodne dejavnosti promet in skladia enjeMerila in pogoji za oblikovanje ter drugi pogojiZa oblikovanje objektoveta~nost osnovnega kubusa stavbe max P+1 na ZS; na obmo ju kulturne krajine max P; eta~nost osnovnega kubusa stavbe max P na ZP, ZK; na obmo ju kulturne krajine povraina vseh stavb v posamezni EUP s predmetno namensko rabo ne sme presegati 5 % povraine EUP; vse ureditve in gradnje morajo biti znotraj EUP oblikovno poenotene ter smiselno usklajene z zunanjimi ureditvami sti nih obmo ij; pri oblikovanju objektov in njihovemu umea anju v prostor se ohranja zna ilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; dopustno je sodobno oblikovanje ob upoatevanju tradicionalnih principov (gabariti, materiali..); za oblikovanje objektov v obmo ju kulturne krajine se smiselno upoatevajo dolo ila za namensko rabo Ask (vklju no s posebnostmi); dopustne so vse vrste streh; stavbe se ne umea a na robove enot, ki mejijo na odprto krajino. V primeru, da tega ni mo~no zagotoviti, je potrebna izdelava variantnih reaitev oz. izvedba urbanisti no - arhitekturnega nate aja v skladu z dolo ili tega odloka; na obmo ju kulturne krajine ni dopustno postavljati novih prostorskih dominant;/Druga merila in pogojiohranjajo se tudi vidno privla ni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi; na obmo ju rekreativnih dejavnosti, na meji z odprto krajino, je zaradi varovanja naravne krajine, potrebna premialjena izvedba krajinskih ureditev na podlagi na rtov krajinske arhitekture; Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na obmo jih prometne infrastrukture) Obmo ja osnovne namenske rabe P obmo ja prometnih povrain so prete~no namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih slu~b s podro ja prometa. Na obmo jih iz prvega odstavka tega lena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska rabaP  obmo ja prometnih povrainOsnovna dejavnostSo namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih slu~b s podro ja prometa.Spremljajo e dejavnostigostinstvo trgovske dejavnosti (ki slu~ijo tem obmo jem) skladia enje (ki slu~ijo tem obmo jem) druge dejavnosti (ki slu~ijo tem obmo jem) Na obmo ju namenske rabe PO niso dopustne spremljajo e dejavnosti.Druga merila in pogojiObmo ja namenske rabe PO so namenjena izklju no parkiria em. Na obmo ju je dopustno postavljanje objektov, ki neposredno slu~ijo parkiria em (parkomati, sanitarije, rampe ipd.).Posebnost za namensko rabo na obmo ju kulturne krajineNa obmo ju kulturne krajine: ureditve parkiria  in cest naj sledi sonaravnemu na inu; priporo ajo se zatravljena oz. pea ena parkiria a; vsa parkiria a naj se na rtuje taka, da se relief im manj spreminja; podrobnejae pogoje se dolo i v postopku pridobivanja naravovarstvenega soglasja oz. gradbenega dovoljenja; parkiria a izven strnjenega naselja naj ne bodo osvetljena zaradi zmanjaanja negativnega vpliva svetlobnega onesna~evanja na biotsko raznovrstnost; Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na obmo jih energetske infrastrukture) Obmo ja osnovne namenske rabe E obmo ja energetske infrastrukture so prete~no namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih slu~b s podro ja energetike. Na obmo jih iz prvega odstavka tega lena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska rabaE obmo ja energetske infrastruktureOsnovna dejavnostD- oskrba z elektri no energijo, toplovodom, plinom in paroDovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektovIzklju no objekti, ki slu~ijo izvajanju dejavnosti gospodarskih slu~b s podro ja energetike. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na obmo jih okoljske infrastrukture) Obmo ja osnovne namenske rabe O obmo ja okoljske infrastrukture so prete~no namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih slu~b s podro ja oskrbe z vodo, ia enja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. Na obmo jih iz prvega odstavka tega lena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska rabaO  obmo ja okoljske infrastrukture Osnovna dejavnostE-oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okoljaDrugi pogojiNa robovih obmo ja odlagalia a odpadkov, istilnih naprav ter drugih ve jih posegih naj se ohranja oz. vzpostavi pas vegetacije, ki slu~i kot vizualna zaa itna bariera z namenom zmanjaevanja vidne izpostavljenosti teh obmo ij. Izberejo naj se sadike avtohtonih vrst za to obmo je, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljia a in reliefa.  (Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljia ih) Obmo ja osnovne namenske rabe K  kmetijska zemljia a so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine. Na obmo jih iz prvega odstavka tega lena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska rabaK  kmetijska zemljia aPodrobnejaa namenska rabaK1 Najboljaa kmetijska zemljia a.K2 Druga kmetijska zemljia a. Dopustne dejavnostiOsnovna dejavnostkmetijstvoSpremljajo a dejavnostrekreacija druge dejavnosti, ki slu~ijo tem obmo jemDovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov in delaAgrarne operacije ter vodni zadr~evalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljia  v skladu z zakonom o kmetijskih zemljia ih. Ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesre ami (samo pomo~ni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov). Gradnja gospodarske javne infrastrukture in sicer daljinski in lokalni cevovodi, hrbteni no in lokalno komunikacijsko omre~je, prenosni in distribucijski elektroenergetski vodi, vsi s pripadajo imi objekti ter rekonstrukcija lokalnih cest, vklju no z objekti, ki jih pogojuje na rtovana rekonstrukcija (podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni v obmo ju ceste ali jih je treba prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste). Dopustno je raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poakoduje naravnega stanja na povraini in podtalju in da se po raziskovanju zemljia a vrnejo v prejanje stanje.Agrarne operacije ter vodni zadr~evalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljia  v skladu z zakonom o kmetijskih zemljia ih. Ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesre ami (samo pomo~ni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov). Gradnja gospodarske javne infrastrukture in sicer daljinski in lokalni cevovodi, hrbteni no in lokalno komunikacijsko omre~je, prenosni in distribucijski elektroenergetski vodi, vsi s pripadajo imi objekti ter rekonstrukcija lokalnih cest, vklju no z objekti, ki jih pogojuje na rtovana (podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni v obmo ju ceste ali jih je treba prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste). Dopustno je raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poakoduje naravnega stanja na povraini in podtalju in da se po raziskovanju zemljia a vrnejo v prejanje stanje.Dopustna dela in druge prostorske ureditveDela in ureditve v skladu s Zakonom o kmetijskih zemljia ih.Drugi pogojinavedeni posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva; gradnje morajo biti na rtovane tako, da omogo ajo lastnikom kmetijskih zemljia  dostop do kmetijskih zemljia . V kolikor poseg prekine obstoje i dostop do kmetijskih zemljia , je le - te treba nadomestiti; posegi na kmetijska zemljia a ne smejo ovirati drugih vzporednih dovoljenih dejavnosti na kmetijskih zemljia ih; posegi na kmetijska zemljia a, predvsem postavitve ograj, ne smejo prekinjati koridorjev gibanja prosto~ive ih ~ivali; na parcelah, ki so v naravi in po dolo ilih tega odloka opredeljene kot kmetijska zemljia a, v nea~uriranem zemljiakem katastru pa so vpisane kot stavbia e, gradnja novih (nadomestnih objektov) ni dovoljena; zaradi varstva zna ilnosti kraakega reliefa ni dovoljeno zasipavanje vrta , globokih dolov, brezen in jam, kot ni dovoljen iznos zemljine iz vrta  in dolov;Merila in pogoji za oblikovanjeureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami sti nih obmo ij; pri oblikovanju objektov in njihovemu umea anju v prostor se ohranja zna ilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; ohranjajo se tudi vidno privla ni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi; na obmo jih niso dopustne spremljajo e rabe, ki zahtevajo ve je spremembe prostorskih zna ilnosti obmo ja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti; (Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljia ih) Obmo ja osnovne namenske rabe G  gozdna zemljia a so namenjena ohranjanju in ter gospodarjenju z gozdom. Na obmo jih iz prvega odstavka tega lena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska rabaG - gozdna zemljia aDopustne dejavnostiOsnovna dejavnostgozdarstvo, lovSpremljajo a dejavnostrekreacija druge dejavnosti, ki slu~ijo tem obmo jem v skladu z gozdnogospodarskimi na rtiDovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektovGradnja gospodarske javne infrastrukture, in sicer daljinski in lokalni cevovodi, hrbteni no in lokalno komunikacijsko omre~je, prenosni in distribucijski elektroenergetski vodi, vsi s pripadajo imi objekti ter rekonstrukcija lokalnih cest, vklju no z objekti, ki jih pogojuje na rtovana rekonstrukcija (podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni v obmo ju ceste ali jih je treba prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste).Dopustna dela in druge prostorske ureditveizvajanje gozdnogospodarskih del v skladu z na rti za gospodarjenje z gozdovi in dovoljenji Zavoda za gozdove Slovenije; kr itev gozdov v kmetijske namene do povraine 0,5 ha; paaa v gozdu v skladu z gozdnogojitvenimi na rti, ureditve za potrebe lova in ribolova; sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez mo~nosti nadaljnjega izkoria anja; raziskovanje mineralnih surovin in geotermi nega energetskega vira pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poakoduje naravnega stanja na povraini in podzemlju ter da se po opravljenem raziskovanju zemljia e vrne v prvotno stanje;Drugi pogojiza vse posege na gozdna zemljia a je treba pridobiti ustrezno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije; posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi na rti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva; gradnje morajo biti na rtovane tako, da omogo ajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljia ; na parcelah, ki so v naravi in po dolo ilih tega odloka opredeljene kot gozdne povraine, v nea~uriranem zemljiakem katastru pa so vpisane kot stavbia e, gradnja novih objektov (nadomestnih objektov) ni dovoljena; zaradi varstva zna ilnosti kraakega reliefa ni dovoljeno zasipavanje vrta , globokih dolov, brezen in jam, kot ni dovoljen iznos zemljine iz vrta  in dolov;Merila in pogoji za oblikovanjepri oblikovanju objektov in njihovemu umea anju v prostor se ohranja zna ilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; ohranjajo se tudi vidno privla ni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi; (Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na obmo jih povrainskih voda) Obmo ja podrobnejae namenske rabe VC  obmo ja povrainskih voda, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s podro ja rabe voda. Na obmo jih iz prvega odstavka tega lena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska rabaV  obmo ja povrainskih vodaPodrobnejaa namenska rabaVC celinske vodeDopustne dejavnostiOsnovna dejavnostso namenjena za izvajanje dejavnosti s podro ja rabe voda.Spremljajo a dejavnostribiatvo rekreacijaDovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektovobjekti grajenega javnega dobra; objekti in omre~ja javne infrastrukture; objekti, potrebni za rabo voda (kot so zajem in izpust vode, zagotovitev varstva pred utopitvami,& ); objekti, namenjenih varstvu voda pred onesna~enjem; objekti, namenjeni za obrambo dr~ave, zaa iti in reaevanju ljudi, ~ivali in premo~enja ter izvajanju nalog policije;Dopustna dela in druge prostorske ureditveposegi v zvezi z ukrepi, ki se nanaaajo na izboljaanje hidromorfoloakih in bioloakih lastnosti voda; posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanaaajo na varstvo narave; vzdr~evanje (obnova), spremembe namembnosti in rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov in naprav; odvzem proda v skladu s pridobljeno koncesijo; sanacije opua enih peskokopov, kamnolomov, gramoznic in obmo ij izkoria anja prodia ; ureditev dostopov do vode in privezov za olne ter ureditev dr  za spua anje olnov na obstoje ih jezovih; sanitarne se nje; raziskovanje mineralnih surovin in geotermi nega energetskega vira pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poakoduje naravnega stanja na povraini in podzemlju in da se po opravljenem raziskovanju zemljia e vrne v prvotno stanje; ureditve za potrebe lova in ribolova;Drugi pogojiza vse posege na vodna zemljia a je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za vode; na parcelah, ki so v naravi in po dolo ilih tega odloka opredeljene kot vodna zemljia a, v nea~uriranem zemljiakem katastru pa so vpisane kot stavbia e, gradnja novih objektov (nadomestnih objektov) ni dovoljena; pri predvidenih posegih na obmo ja vodotokov je treba ohranjati vodotoke in obvodne vegetacijske pasove;Merila in pogoji za oblikovanjepri oblikovanju objektov in njihovemu umea anju v prostor se ohranja zna ilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; ohranjajo se tudi vidno privla ni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi; Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na obmo jih mineralnih surovin) Obmo ja podrobnejae namenske rabe obmo ij mineralnih surovin, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s podro ja izkoria anja in raziskovanja mineralnih surovin. Na obmo jih iz prvega odstavka tega lena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska rabaL  obmo ja mineralnih surovinPodrobnejaa namenska rabaLN Povraine nadzemnega pridobivalnega prostoraOsnovna dejavnostSo namenjena za izvajanje dejavnosti s podro ja izkoria anja in raziskovanja mineralnih surovin, in sicer za povraine nadzemnega pridobivalnega prostora. Dopustni objekti in druge prostorske ureditveDopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s podro ja pridobivanja mineralnih surovin. Sanacije povrainskih kopov (peskokopov, kamnolomov). Raziskovanje mineralnih surovin in geotermi nih energetskih virov. Na legalno zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo so dopustna samo vzdr~evalna dela in odstranitev objekta. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1. Drugi pogojiNa obmo jih peskokopov naj se material uporabi le za lokalno uporabo. Sanacija odkopov naj se izvaja s sukcesijo. Na obmo ja LN se ne odva~a odpadkov. Na odkopih se postavijo obvestilne table glede rabe in uporabnika. Na robovih obmo ij povrainskih kopov mineralnih surovin naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki zmanjauje vidno izpostavljenost teh obmo ij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za obmo je, ki so hkrati primerne tudi za posamezen tip zemljia a in reliefa. Zagotoviti je treba protipraane ukrepe, kot so vla~enje povrain ob suhem in vetrovnem vremenu, akropljenje v suanih obdobjih in zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije. Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjaevati ali odpravljati. Za vse povrainske kope je upravljavec ali lastnik dol~an zagotoviti sprotno in kon no sanacijo. Obstoje a nahajalia a mineralnih surovin, ki niso predvidena za nadaljnje izkoria anje, se sanira in s tem izboljaa krajinsko sliko. Pri sanaciji je treba zagotoviti stabilnost bre~in, z ustreznim naklonom in urejenim odvodnjavanjem ter rekultivacijo obmo ja z izbranimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Sanirane kamnolome je mo~no v celoti vrniti prejanji rabi gozda ali travnika, dno kamnoloma pa je mo~no nameniti tudi drugi rabi. Na obmo jih sanacij opua enih povrainskih kopov je dovoljena sanacija (brez mo~nosti nadaljnjega izkoria anja mineralnih surovin) in prepua anje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri emer se ne smejo poslabaati prostorske razmere in kakovost okolja. Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjaevati ali odpravljati. Z namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost pred padcem v globino in pred poruaitvami terena. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na ostalih obmo jih) Obmo ja osnovne namenske rabe OO  ostala obmo ja so neplodna obmo ja, zlasti gorovja nad gozdno mejo ter paaniatvom in tista obmo ja, ki jih ni mogo e uvrstiti v predhodne namenske rabe. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska rabaOO  ostala obmo jaDopustna dela in druge prostorske ureditveVzdr~evanje objektov in odstranitev objektov. Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustna samo vzdr~evalna dela in odstranitev objekta. Na zakonito zgrajenih objektih - planinske ko e je dopustna gradnja, dozidava, vzdr~evalna dela in odstranitev. Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu. Dopustne so raziskovanje nahajalia  mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poakodujejo naravnega stanja na povraini in podtalju in da se po raziskavah zemljia a vrnejo v prejanje stanje.Drugi pogojiOhranjajo se vidno privla ni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMO JIH OPPN Obmo ja, za katere je predvidena izdelava podrobnih na rtov) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi na rti, so obmo ja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava ob inskega podrobnega prostorskega na rta (OPPN). Obmo ja, ki se urejajo z OPPN, so navedena po enotah urejanja prostora v Prilogi 3 in dolo ena v grafi nem delu izvedbenega dela OPN na karti Prikaz obmo ij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejae namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. Meja OPPN, ki je dolo ena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave, na stavbnih zemljia ih lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah obmo ja predvidenega OPPN odstopa od na rtovanega (nove parcelacije zemljia , neskladnost katastrskih na rtov z dejanskim stanjem ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogo ena realizacija investicijske namere, ki je v sploanem javnem interesu. Spremembo meje sprejme ob inski svet v postopku priprave OPPN. Pripravljavec akta o spremembi obvesti vse lastnike prizadetih zemljia . Posamezna obmo ja OPPN je dovoljeno na rtovati po posameznih delih, vendar je v tem primeru ob pripravi akta treba izdelati tudi zasnovo celotnega obmo ja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, dru~bene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti. Kot izhodia e za prostorske izvedbene pogoje na obmo jih OPPN slu~ijo prostorski izvedbeni pogoji posameznih osnovnih in podrobnejaih namenskih rab, dolo enih s tem odlokom. Podrobni prostorski na rt se lahko izdela za posamezno EUP ali manjae obmo je znotraj posamezne EUP tudi, e se takana potreba izka~e po sprejetju OPN. Z OPPN se lahko spreminja lenitev podrobnejae namenske rabe prostora na na in kot je dolo eno s predpisi s podro ja prostorskega na rtovanja. Posegi v prostor na obmo jih predvidenih OPPN) V enotah urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih na rtov ali so le ti v izdelavi, je do sprejema teh mo~no izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, e to ne bo oviralo gradenj in ureditev, na rtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim na rtom: gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z dolo ili tega odloka, razen na obmo ju kulturne dedia ine; gradnjo, rekonstrukcijo in vzdr~evanje komunalne opreme za oskrbo obstoje ih objektov; vzdr~evanje in rekonstrukcije obstoje ih objektov; nadzidave in dozidave v skladu s podrobnimi dolo ili glede izrabe za predpisano namensko rabo, razen za stanovanjske objekte, e so na obmo jih, ko je bivanje izklju ujo a dejavnost; spremembe namembnosti obstoje ih objektov skladno z namensko rabo prostora; odstranitev obstoje ih objektov, e le ta ni prepovedana z drugimi dolo bami. Variantne reaitve in urbanisti no-arhitekturni nate aj) Strokovne reaitve prostorskih ureditev za OPPN ali drugih ureditev predpisanih s tem odlokom se lahko pridobijo z izdelavo variantnih reaitev. Variantne reaitve lahko izdela en ali ve  razli nih na rtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je mo~na njihova medsebojna primerjava. Strokovne reaitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z nate ajem. Zahtevo za izvedbo in na in priprave ter izbor variantnih reaitev oziroma izvedbo javnega nate aja se dolo i s tem odlokom ali s sklepom ~upana o pri etku postopka izdelave OPPN. PREHODNE IN KON NE DOLO BE Prenehanje veljavnosti prostorskih aktov ob ine) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski planski in izvedbeni akti ob ine: Dolgoro ni plan ob ine Kranj za obdobje 1986  2000 ( Ur. vestnik Gorenjske at. 5/86, 16/88, 23/88; UL. RS at. 20/91, 55/92, ter uradno glasilo ob ine Preddvor at. 6/98) za obmo je ob ine Jezersko. Dru~beni plan ob ine Kranj za obdobje 1986  1990 (Ur. vestnik Gorenjske at. 7/86, 13/88, 3/89; UL RS at. 41/92, 50/92, 55/92, 43/93, 70/94 ter uradno glasilo Ob ine Preddvor at. 6/98) za obmo je ob ine Jezersko. Prostorski ureditveni pogoji za Jezersko (UL RS at. 41/92 in Uradno glasilo ob ine Preddvor at. 2/02). Odlok o zazidalnem na rtu Zgornje Jezersko  ju~ni del (Ur. vestnik Gorenjske (28/76) Gradbeno dovoljenje v postopku pridobivanja) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, za eti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in kon ajo na podlagi predpisov veljavnih na dan vlo~itve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. Dostopnost prostorskega akta) Ta odlok je v asu uradnih ur na vpogled javnosti na sede~u ob ine in na spletnih straneh ob ine. Za etek veljavnosti) Odlok za ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Ob ine Jezersko. `t. 350-27/2016-131 Zg. Jezersko, 30.1.2019 }upan Ob ine Jezersko Andrej KARNI AR l.r. za etek veljavnosti) Odlok za ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Ob ine Jezersko. `t. 350-27/2016-131 Zg. Jezersko, 30.1.2019 }upan Ob ine Jezersko Andrej KARNI AR l.r.     Uradni vestnik Ob ine Jezersko at. 1/2019 z dne 31. 1. 2019 PAGE \* MERGEFORMAT92 jl"BD@BDF@D`Ľĝ򅁅vo hBXhXhXhXB*phhA h9h0 hXh0 hA^Jh0 hchvQYhgY hu.hgY hu.h0 hu.hcN hchcN hch0 hchXhchXB*phhAB*mH phsH hBXhX^J hNh0 hChC+ D d(V & F hh^hgdvbgdv' P^`PgdvbgdX' P^`PgdX & F hh^hgdX`j,6b8jv&HV^j4>  (RTDhRTv*øhj; hch@ hch0h hchrhr hBXhvhvhvB*phhAB*mH phsH hBXhv^J hu.h_EhA hu.hgY hu.h0hX hNh0h08Vt,Rdf2xDXbgd' P^`Pgd & F hh^hgdvTX     "hxzFP(,:@D~hP?B*mH phsH  hchxr hu.h_Ehj; hu.hgYhP? hu.h0 hBXhhhB*phhAB*mH phsH hBXh^J hvh0 hNh0h0;Xz&   DB & F hh^hgd< & F hh^hgdibgd' P^`Pgd & F hh^hgd|##6$t$$v%%%''((((((**+//333355666.70727Z8\8^8`88888|:~::::ϽȽėh+hP?CJ^JaJhP?CJ^JaJh+hKCJ^JaJ hhh& hhE hh0hP? hu.h<h0 hu.hgY hu.h0 hu.hK hchK hchuz7 hchi hch0 hNh02#$&(+-.//j0$&`#$/Ifgdj & F hh^hgdi & F hh^hgd< j0l000_OO$&`#$/Ifgdjkd39$$IfF40?#  6`0644 FapytK000121yiii$&`#$/Ifgdjkd:$$IfF40?# 6`0644 FaytK214111yii$&`#$/Ifgdjkd:$$IfF40?# 6`0644 FaytK1122yii$&`#$/Ifgdjkd3;$$IfF40?# 6`0644 FaytK22j33yii$&`#$/Ifgdjkd;$$IfF40?# 6`0644 FaytK3344yii$&`#$/Ifgdjkde<$$IfF40?# 6`0644 FaytK44T45@5n5yiiii$&`#$/Ifgdjkd<$$IfF40?# 6`0644 FaytKn5p556yiY$&`#$/IfgdP?$&`#$/Ifgdjkd=$$IfF40?# 6`0644 FaytK66|66yii$&`#$/Ifgdjkd6>$$IfF40?# 6`0644 FaytK66767yii$&`#$/Ifgdjkd>$$IfF40?# 6`0644 FaytK6787J88yii$&`#$/Ifgdjkdh?$$IfF40?# 6`0644 FaytK8889yii$&`#$/Ifgdjkd@$$IfF40?# 6`0644 FaytK99@9B9yii$&`#$/Ifgdjkd@$$IfF40?# 6`0644 FaytKB9D9:4:yii$&`#$/Ifgdjkd9A$$IfF40?# 6`0644 FaytK4:6:l::yii$&`#$/IfgdjkdA$$IfF40?# 6`0644 FaytK::::yii$&`#$/IfgdjkdkB$$Ifl40?# 6`0644 laytK::`;b;d;f;,<0<2<d=f=h=RATAVAXAAB B BBDDDFEHEJELEEEEEEjFlFnFpFGGGGHHHIIIIIIJJPNRN^NnNNNPPPQιhihiB*phhP?B*mH phsH hBXhi^Jhih0hP? hNh0 hKhKh+hP?CJ^JaJh+hKCJ^JaJhP?CJ^JaJ=::;;yii$&`#$/Ifgdjkd C$$Ifl40?# 6`0644 laytK; ;N;;yii$&`#$/IfgdjkdC$$Ifl40?# 6`0644 laytK;;<n<yii$&`#$/IfgdjkdED$$Ifl40?# 6`0644 laytKn<p<T=j=l=yiii$&`#$/IfgdjkdD$$Ifl40?# 6`0644 laytKl=n===yii$&`#$/IfgdjkdE$$Ifl40?# 6`0644 laytK==N>h>yii$&`#$/IfgdjkdF$$Ifl40?# 6`0644 laytKh>j>>R?yii$&`#$/IfgdjkdF$$Ifl40?# 6`0644 laytKR?T??@yii$&`#$/Ifgdjkd[G$$Ifl40?# 6`0644 laytK@@,@.@yii$&`#$/IfgdjkdG$$Ifl40?# 6`0644 laytK.@0@@@yii$&`#$/IfgdjkdH$$Ifl40?# 6`0644 laytK@@BAAyii$&`#$/Ifgdjkd5I$$Ifl40?# 6`0644 laytKAAA6Byii$&`#$/IfgdjkdI$$Ifl40?# 6`0644 laytK6B8BBBCyii$&`#$/IfgdjkdqJ$$Ifl40?# 6`0644 laytKBCDCCHDyii$&`#$/IfgdjkdK$$Ifl40?# 6`0644 laytKHDJDvDxDyii$&`#$/IfgdjkdK$$Ifl40?# 6`0644 laytKxDzDDDyii$&`#$/IfgdjkdKL$$Ifl40?# 6`0644 laytKDD6EEyii$&`#$/IfgdjkdL$$Ifl40?# 6`0644 laytKEEEFyii$&`#$/IfgdjkdM$$Ifl40?# 6`0644 laytKFFXFFyii$&`#$/Ifgdjkd%N$$Ifl40?# 6`0644 laytKFF,G^Gyii$&`#$/IfgdjkdN$$Ifl40?# 6`0644 laytK^G`GlGnGyii$&`#$/IfgdjkdaO$$Ifl40?# 6`0644 laytKnGpGGGyii$&`#$/IfgdjkdO$$Ifl40?# 6`0644 laytKGGG Hyii$&`#$/IfgdjkdP$$Ifl40?# 6`0644 laytK H HHHyii$&`#$/Ifgdjkd;Q$$Ifl40?# 6`0644 laytKHHIIyiY$&`#$/IfgdP?$&`#$/IfgdjkdQ$$Ifl40?# 6`0644 laytKIIIKNPP QRytaaaOJabgdi' P^`Pgdi & F hh^hgdigdKkdwR$$Ifl40?# 6`0644 laytKQ QbRfRSSUWW8_<_X_Z____c,d.djjjjknk@mmFst&:.hjz|~Jɽش򴨝{h(B*mH phsH hP? h(h0hHaD hBXh(h(h(B*phhP?B*mH phsH hBXh(^JhP?mH$nH$sH$tH$hHaDhHaDmH$nH$sH$tH$hHaDh0mH$nH$sH$tH$ hu.h)zh0 hNh0 hBXhi0RSUlXZ\ ]^_bcejjnkmmmt & F hh^hgd(bgd(' P^`Pgd( - 8^8gdHaD & F hh^hgd)z & F hh^hgdit~x{T|}&`l~̋(Џڑxܚ & F hh^hgd9bgd(' P^`Pgd( & F hh^hgd(JL(4PRbdxz,Z68:hRTƱ8d&,̷ηзҷTVX&(½ |u hu.hh9 hu.hOK hCh/ hBXh/h/h/B*ph h(h/h9mH sH hBXh/^J hch@ hch0hrh( hBXh(h(h(B*phh9B*mH phsH hBXh(^J hNh0h0.:(HЫƱηзX  & F hh^hgdOK & F hh^hgd/bgd/' P^`Pgd/ & F hh^hgd(bgd(' P^`Pgd( &`z|lt LX0p:< &X`ƽzszsoh hh hh0h0hrhf hNh0h(hfB*ph hBXhfhfhfB*phh9B*mH phsH hBXhf^J hNh/hj; hu.h/h* E h/h/hOKh1= hu.h1= hu.h hu.hOK+R.r\dJ6x - 8^8gdf & FM gd$= & F hh^hgdfbgdf' P^`Pgdf~& JRTVXdt(:F}vrvnvnvrvhfhj; hfhfhu6hfaJ hBXhfhfhfB*phhfhfB*phhBXhf^J hfh0hfh0mH$nH$sH$tH$ hBXhfhfB*mH phsH hfhfB*phh9B*mH phsH hBXhf^J hNh0h0+T@NTVLt & F hh^hgdfh^hgdfbgdf' P^`Pgdf & F hh^hgdf - 8^8gdft(*bgdf' P^`Pgdf & F hh^hgdW & F hh^hgdOKh^hgdfbgdf' P^`Pgdf & F hh^hgdf(\h$\44 b6NP$0Z\ѿƶ~sgsghfB*mH phsH hfhfB*phhBXhf^J hNhfhOK hOKhOKh/ hfhWhW hu.hOK hu.hfhu6hfaJ hBXhfhfhfB*phhfhfB*phh9B*mH phsH hBXhf^Jhj; hfhfhf(\6 8     pb|L##2X6678@PAFG L OR$ThUUUFVV˿挀|h9h* EmH$nH$sH$tH$hFh0mH$nH$sH$tH$ hFh0hfhFB*ph hBXhFhFhFB*phh9B*mH phsH hBXhF^J hu.hOK hu.h0h0 hNh0 hBXhfhfhfB*ph0pb<^L h#|&H).,1 - 8^8gdF & F hh^hgdFbgdF' P^`PgdF & F hh^hgdOK & F hh^hgdf1122T3h45<5556~778B9:r;$<<"==J>>?@ - 8^8gdF & F @ j`jgdF & F hh^hgdF@PAB(CCzD EEzFFGGH I,JJ L OPLPPQR$T & F @  ^ `gdF - 8^8gdF & F @ j`jgdF$TnThUFVW~XXDYY>ZZZL[2]`adiknPpRp' P^`PgdF & F hh^hgdF & F @  ^ `gdF - 8^8gdFV~XY>ZL[F\J\N^_.a4addZjnjnnPpRpTppppsstttt0uuu6wyyyyPzʿwhwhwhu.hhmH$nH$sH$tH$hu.hOKmH$nH$sH$tH$h9 hu.h0 hu.hOK h9hOK h9h9 h9h0hfhFB*ph hBXhFhFhFB*phh9B*mH phsH hBXhF^J hFh0h0hFh0mH$nH$sH$tH$ hNh0%Rppt6wTz{}~: ' P^`PgdF - 8^8gdh hh^hgdh - 8^8gdOK & F hh^hgdOKbgdFPzRzzzzzzzz{<{\{n{{{{{{{{||8|D|H|J|X|Z|||}}}}L}\}d}t}}}}}}4~6~x~z~~~~~xz2΀Ɓ؁@lüüüüüüüüüüh` hu.hh hu.hOKhu.hhmH$nH$sH$tH$h9mH$nH$sH$tH$hu.hOKmH$nH$sH$tH$h`mH$nH$sH$tH$H‚jlƃ248JLNPRZb2FHl(*02hzĆ(,.:b҇܇8ȉʉ ">@RVp΋Ћh`mH$nH$sH$tH$hu.hOKmH$nH$sH$tH$hu.hhmH$nH$sH$tH$h` hu.hOK hu.hhMЋřvލ `j ܑ$JTj¶ϕφ¶ϕϕϕϕ hFh0hFh0mH$nH$sH$tH$h0hfhFB*ph hBXhFhFhFB*phh`B*mH phsH hBXhF^JhOK hNh0h`mH$nH$sH$tH$hu.hhmH$nH$sH$tH$hu.hOKmH$nH$sH$tH$2ʏ fܑؐ2Jb & F hh^hgdErbgdEr' P^`PgdErbgdF' P^`PgdF - 8^8gdF & F hh^hgdFjprt.02|HJ>H02ZnԪ֪تfhj>@·ٜ͜shRPh0mH$nH$sH$tH$hRPhfhRPB*phhErhRPB*phhRPhRPB*phhBXhRP^J hu.h1 hfhErB*phhErhErB*phhRPB*mH phsH h`B*mH phsH hBXhEr^J hFh0 hNh0h0,6Dv2Ԫ֪jl8 - 8^8gdRP & F hh^hgdRPbgdRP' P^`PgdRP & F hh^hgd1  & F hh^hgdEr8>@RD":`>8 & F hh^hgdRPbgdRP' P^`PgdRP - 8^8gdRP@Bhlnxdf\^ "\LN`BDF˼Ǽ˵ˮˮˮˮˮˮˮ˧˧˞ˏ˞ˏhRPh0mH$nH$sH$tH$hBXhRP^J hRPh0 hXh0 h[h0 hl;h0h#m-h0 hNh0hfhRPB*phhErhRPB*phhRPhRPB*phh#m-B*mH phsH 8FdhR Lv> *' P^`PgdRP - 8^8gdRP & F hh^hgdRPbgdRP<>D*,.&(z|np hjl`dfhʿՋyryՋ hu.h0 hu.h0hfhrB*phhErhrB*phhBXhr^J hhWhj; hWhW hrh0 hch0hfhRPB*phhErhRPB*phhrhrB*phh#m-B*mH phsH hBXhRP^Jh0 hNh0)*,TpD.ldf' P^`Pgdr & F hh^hgd & F hh^hgdW & F hh^hgdrbgdr' P^`PgdRP   > |~ $Ifgda8 - 8^8gdrbgdr' P^`Pgdr & F hh^hgdrT X Z   ~  &&v))+++++,,L2X244(5*55666677L7ҶққҒ{pieiaiaiaiaiai{h0h#m- hNh0hfhrB*phhrhrB*phh#m-B*mH phsH hBXhr^Jhj;hZ:hrPJnH tH h#m-CJ^JaJhrhrCJ^JaJhrhrmH$nH$sH$tH$ hZ:hrhB*mH phsH hhB*mH phsH hhrB*ph&2ja $Ifgda8kdS$$If4Fb>Fnn t0    22 l4ayta824<@B| $$Ifa$gda8 $Ifgda8mkdS$$If>" t022 l4ayta8BDLPRkbVb $$Ifa$gda8 $Ifgda8kd`T$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8RTZ^`kbVb $$Ifa$gda8 $Ifgda8kd U$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8`bkb $Ifgda8kdU$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8|| $$Ifa$gda8 $Ifgda8mkdaV$$If>" t022 l4ayta8kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kdV$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8 kbbb $Ifgda8kdW$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kdTX$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8 &(,kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kdX$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8,.68<kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kdY$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8<>fkb $Ifgda8kdUZ$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8fhnrt|| $$Ifa$gda8 $Ifgda8mkd[$$If>" t022 l4ayta8tv|~kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kd[$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kdH\$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8kb $Ifgda8kd\$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8|| $$Ifa$gda8 $Ifgda8mkd]$$If>" t022 l4ayta8kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kd;^$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kd^$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kd_$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8 kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kd<`$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kd`$$If'Fb>Fnn t0    22 l4ayta8:<@kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kda$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8@BkbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kd=b$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kdb$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kdc$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8HJNkbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kd>d$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8NPkbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kdd$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kde$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8kbVV $$Ifa$gda8 $Ifgda8kd?f$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8 ,N!f#%')kfSSSSSSS & F hh^hgdrgdrkdf$$IfFb>Fnn t0    22 l4ayta8 )+++-:0T1\467P7F;H;;=>>.?v@VC - 8^8gdW & F hh^hgdW h^hgdrbgdr' P^`Pgdr & F hh^hgdrL7N7P7F;H;J;;;;=>.?t@v@VAZA\BpB|B~BBBBBFCHCTCVCXCZCdCxCzCCC黷̈́ymybhErh1KVB*phha8B*mH phsH h1KVh1KVB*phh1KVB*mH phsH hBXh1KV^Jh0hbn hWhWhWhWmH$nH$sH$tH$hW hNh0hrhrB*phhbnB*mH phsH hBXhr^J hrh0hfhrB*phhErhrB*ph"VCXCC&FXFG8HbHHHJKLMO QRRZSbgd+s' P^`Pgd+s & F hh^hgd*0P - 8^8gd1KV & F hh^hgd1KVbgd1KV' P^`Pgd1KVCC$F&F(FGGG HHIJxJJJ6K@KFKXKKKKK"LLLLLLLvMMMOORRRRR˿znh+sB*mH phsH hbnB*mH phsH hBXh+s^Jhkm hZ:h hoh*0P hZ:h*0Ph1KVhb-&hh*0P hoh1KVhbnmH$nH$sH$tH$hkmmH$nH$sH$tH$h1KVh1KVmH$nH$sH$tH$ h1KVh1KV hZ:h1KVhfh1KVB*ph'RRR2S4S6SVSXSZSSTT`WbWX XXXX(Y*YYYYYbZdZ[[\\\]$]&]f]h]ɾyunug` hGhG hGho hGhh&hv[ hchKhbn hch;0 hchv[h;0 h;0h;0 hu.hd hu.hAh& h&h&hch+shfh+sB*phhErh+sB*phhcB*mH phsH hcB*phh+sB*mH phsH h1KVh+sB*ph$ZSTbWX,YYZ\j]^_T` aabfcdeegda8 & F hh^hgd-' & F hh^hgduy & F hh^hgdG & F hh^hgdn & F hh^hgd+sh]j]]]*^^^^ _N_____`R`T`a a aaaabbbbb$cdcfchcddd6e8eeeeeee(f*f۹}rhErha8B*phhHIha8B*mH phsH hHIhbnB*mH phsH hBXha8^J hZ:ha8 hu.h{J hu.h-'h-'h& hu6h&hbnh+shK h. uhuyhuyh;0 h S$hGhG hGhG hGh;0ho,ee,fffg$h&h(h*h,hhiXj & F hh^hgdKebgdg_' P^`Pgdg_' & F^`gdg_sgda8 - 8^8gda8 h^hgda8bgda8' P^`Pgda8 *f,ff$h&h(h*h,h.hhhhXjtjjjjjkkkĸ~pgZNZgAhKeh&*CJ^JaJhKehKe5^JaJhKehKeCJ^JaJhKehKe^JhKehKe5CJ^JaJhKehKe5CJ^JaJ hKehKehfhg_B*phhErhg_B*phhg_hg_B*mH phsH hbnB*mH phsH hBXhg_^JhHIhKe^JmH$sH$hKeha8ha8mH$nH$sH$tH$ hZ:ha8hfha8B*phXjtjjjjjkOkdg$$Ifl40n6d2  t0>744 lapyti$d($1$9DH$Ifa$gdikkkkklgO... $d($-D1$9DH$IfM a$gdi$d($1$9DH$Ifa$gdikdRh$$Ifl40n6d2  t0>744 lapytil@lBl(kdi$$Ifl4Fn622  t0>7    44 lapyti $d($-D1$9DH$IfM a$gdik@lBljllllllllVmXmmmBnDnHnvnnnVoooo ppppppppLqNq^qqq˾˙˂xk^khchp.CJ^JaJhch&*CJ^JaJh&*CJ^JaJhKeh&*CJ^JaJhq oCJ^JaJhKehq oCJ^JaJhch^K,^J hbn^JhchKe^JhchKeCJ^JaJhKehKe^JhKehKeCJ^JaJhKeh&*^J)hKeh&*CJ^JaJfHq $BljllllllnO3$d($1$9DH$If^a$gdi & FF hL$1$9DH$If^`Lgdlxkdi$$Ifl6>7  t 0>744 lap yti$d($1$9DH$Ifa$gdillllHngO00 & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdikdj$$Ifl40n6d2  t0>744 lapytiHnvnnn)kdCk$$Ifl40n6d2  t0>744 lapyti & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl & FF hL$1$9DH$If^`Lgd^K,nn(oVoo($ & FF hLd($1$9DH$If^`La$gdl & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdioopgO$d($1$9DH$Ifa$gdikdl$$Ifl40n6d2  t0>744 lapytipp>pFpJppnnVV$d($1$9DH$Ifa$gd*0P$d($1$9DH$Ifa$gdixkdl$$Ifl6>7  t 0>744 lap ytipppppnVV>$d($1$9DH$Ifa$gd*0P$d($1$9DH$Ifa$gdikdSm$$IflNFn622 t0>7    44 laytippLqNqqrX@. & FF$1$9DH$Ifgdl$d($1$9DH$Ifa$gdikdm$$Ifl<Fn622 t0>7    44 layti$d$1$9DH$Ifa$gd*0Pqqqqqq4rhrsssss tLtVtttttttuuvXvvwwwwx`xbxdxfxxxxvkv`hch^K,^JaJhHIh^K,mH sH hHIhbnmH sH hh^JaJhhd7^JaJhh,^JaJhhbn^JaJhh)^JaJhU\^JaJhch"]^JaJhch*r^JaJhchm^JaJhchK^JaJhch)^JaJhbn^JaJ%rsstZvvwxdxxXyyzZ{{b||^}}~ & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl & FF$1$9DH$Ifgdd & FF$1$9DH$Ifgd*r & FF$1$9DH$IfgdlxxRyTypyyZzzzzz{{{"|`||||Z}\}^}}}}}}}~p~~~~~4pԁڝ}h)h)^JhbnCJ^JaJhch"]CJ^JaJhch)CJ^JaJhch^K,^JaJhchjb^JaJhch/,^JaJhd^JaJ hch"]hch"]^JaJhbn^JaJhch)^JaJhU\^JaJ0~~po($ & FF hLd($1$9DH$If^`La$gdU\($ & FF hLd($1$9DH$If^`La$gd"] & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl & FF hL$1$9DH$If^`Lgd"]\z nVDDDDD & FF$1$9DH$Ifgdl$d($1$9DH$Ifa$gdikdkn$$Ifl<Fn622 t0>7    44 layti,BJZj8xЅ҅ ȇʇ̇x҈<xrtvx,jŽەۧtiaiaihU\^JaJh"]h)^JaJhKeh)CJ^JaJh)h)^JhchJV^JaJ hch"]hch^JaJhch)^JaJhchp.^JaJhbn^JaJhu.hd^JaJhu.hp.^JaJhch"]^JaJhchKeCJ^JaJhchb-&CJ^JaJ& ̇xvx]E$d($1$9DH$Ifa$gdD~kdn$$Ifl<0n6d2 t0>744 layti & FF$1$9DH$Ifgd"] & FF$1$9DH$Ifgdl@lȒv & FF$1$9DH$Ifgdl & FF$1$9DH$Ifgdbn hh$1$9DH$If^h`gd) $1$9DH$Ifgd"]$d($1$9DH$Ifa$gdD PҎԎ>D*jlnƒȒʒ4tvxƓǼǼǼǼDZǼǼ~odhErhg_B*phhg_hg_B*mH phsH hBXhg_^JhKeh)^JhEhD^JaJhbnhD^JaJhbnhr^JaJhbnh"]^JaJhbnhbn^JaJhbnh)^JaJhbn^JaJhu.hd^JaJhd^JaJh"]h)^JaJhU\^JaJ'ojWW?$d($1$9DH$Ifa$gdi & F hh^hgda(bgdg_' P^`Pgdg_~kd}o$$Ifl<0n6d2 t0>744 layt)<>@ʙ̙ҙԙؙ֙Rfnpr¹{{hKeho^JhA_OCJ^JaJh}zCJ^JaJhU\CJ^JaJhoCJ^JaJhKehoCJ^JaJhKehKe^JhKehKe5CJ^JaJha(5CJ^JaJhKehKe5CJ^JaJha( hNha(hfhg_B*ph/>@O77$d($1$9DH$Ifa$gdikdp$$Ifl40n6d2  t0>744 lapyti$d($1$9DH$Ifa$gda(̙p$d($1$9DH$Ifa$gdi$d($1$9DH$Ifa$gd; $d($1$9DH$Ifa$gdopr kdp$$Ifl4rn9*6     t20>744 lap2yt; r:n*nOOOOO & FF hL$1$9DH$If^`Lgdlxkdq$$Ifl6>7  t 0>744 lap yti$d($1$9DH$Ifa$gdi8:hlnΛ&(*,Z"$JLprƝȝ(B N JLx̶׭׭xkhKeh)CJ^JaJhoCJ^JaJhU\^JaJhu.hcTE^JaJh^+$ho^JaJhKehoCJ^JaJhKeho^Jhu.h~^JaJhu.h{s^JaJhu.hA_O^JaJhu.ho^JaJhoho^JaJho^JaJhKeho^JaJ'*, kdfr$$Ifl4rn9*6     t20>744 lap2yt; ,Z$Lrȝ & FF hL$1$9DH$If^`Lgdu. & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdi   kdes$$Ifl4rn9*6     t20>744 lap2yt;  Nz.kddt$$Ifl40n6d2  t0>744 lapytq o & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdi>FJnnn$d($1$9DH$Ifa$gdixkd%u$$Ifl6>7  t 0>744 lap ytiJLrxiii[[[ $1$9DH$Ifgdi$d($1$9DH$Ifa$gdi~kdu$$IflN0n6d2 t0>744 laytixjRfltvxJޤPRT^`ʿxxpeZhhU\^JaJhhkn^JaJhA_O^JaJhu.hh^JaJhh&^JaJhh&hA_O^JaJhu.hd^JaJhu.h3^JaJhu.hA_O^JaJhU\^JaJhchA_O^JaJhchA_OCJ^JaJhKeh)^JhKeh)^JaJh)^JaJh)h)CJ^JaJ#jH0$d($1$9DH$Ifa$gdikdJv$$Ifl<rn9*6    t0>744 laytDjxTbbL d & FF hL$1$9DH$If^`Lgd3 & FF hL$1$9DH$If^`Lgd67 & FF hL$1$9DH$If^`LgdCb & FF hL$1$9DH$If^`Lgdh & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl `^`bHJLN ЬЮrtv¯ʯXZBDFLPRTV̶̫ߠߕߊߠthqh3^JaJhqhA_O^JaJhh3^JaJhh8^JaJhhA_O^JaJhch^JaJhch3^JaJhchA_O^JaJhU\^JaJhqhh^JaJhhU\^JaJhhCb^JaJhhkn^JaJ- Ҭv̯ZFLT & FF hL$1$9DH$If^`LgdU\ & FF hL$1$9DH$If^`Lgd8 & FF hL$1$9DH$If^`Lgdq & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl  jι8TVX8:<>&(*,TVX(`d,|q|qh$}h&^JaJh$}h)^JaJh$}ho^JaJh$}hoCJ^JaJh8YCJ^JaJhKehA_O^JhchqB*^JaJphhchD^JaJhqh{^JaJhqhD^JaJhqhA_O^JaJhU\^JaJhqh~^JaJ,V<*X $1$9DH$If^gdq & FF hr$1$9DH$If^`rgdl(d[C$$ & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdikdv$$Ifl<\n9*6 2 t0>744 laytDd.Z@D< & FF hL$1$9DH$If^`Lgd$} $1$9DH$If^gd & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl,Z\n>@B@BDF8:<>68׶}r}r}}kd hhh hhU\hhH^JaJhhb-&^JaJhhU\^JaJhb-&hb-&CJ^JaJhb-&hb-&CJ^JaJh$}h$}^Jh$}h[w^JaJhqh$}^JaJhqh3^JaJhU\^JaJhqh^JaJh$}h3^JaJh$}h^JaJ$<>:JiJJJ & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdb-&~kdxw$$Ifl<0n6d2 t0>744 layti.DFHJ  24$d xRT~n,.02տʿʿʞʞʞʞʞʞʞʞʞʞʞʞʓʓhhd^JaJhhA_O^JaJhhH^JaJhdhHCJ^JaJhKehb-&^Jhhh&^JaJhhU\^JaJhh67^JaJhhh^JaJ hhU\ hhh hh8Y1J6$~kdx$$Ifl0n6d2 t0>744 layth & FF hL$1$9DH$If^`LgdU\ & FF hL$1$9DH$If^`Lgdh& & FF hL$1$9DH$If^`Lgd67zR0 & FF h"$1$9DH$If^"`gdl "$1$9DH$If^"gdA_O$d($1$9DH$Ifa$gdD J*nojWWII $1$9DH$Ifgdi & F hh^hgd(bgdg_' P^`Pgdg_~kdx$$Ifl<0n6d2 t0>744 laytH*npz|<>ln0ƻ}rg_g}rgRhKehKeCJ^JaJhE^JaJhEhE^JaJhKehE^JaJhKehECJ^JaJhKehE5^JhKehE^JhKehKe5CJ^JaJhKehKe^J h(hKehfhg_B*phhErhg_B*phhg_hg_B*mH phsH hU\B*mH phsH hBXhg_^Jh 1hH7^JnphZZZZZ $1$9DH$Ifgdikd/y$$Ifl0rn6d2  t0`744 lapytq oJ< $1$9DH$Ifgdikdy$$IflFrnD 6  t0`7    44 lapytq o"LnOO=O $1$9DH$If^gdE & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdixkdz$$Iflr6`7  t 0`744 lap ytq o"J| < & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl<>lnJ2  $1$9DH$If^gdE$d($1$9DH$Ifa$gdikdl{$$IflFrnD 6  t0`7    44 lapytq on+kdO|$$IflFrnD 6  t0`7    44 lapytq o & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl0\1kd2}$$Ifl0rn6d2  t0`744 lapytq o & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdi02PRd|~컰xi^hErhg_B*phhg_hg_B*mH phsH hU\B*mH phsH hBXhg_^JhKehA.^JaJhA.^JaJhD^JaJhU\^JaJhA.hA.^JaJhKehA.^JhKeh6^J h8Y^JhKehKeH*^J hq o^JhKehq o^JhKehKe^JhKehKe^JaJ" 4xxkd}$$Iflr6`7  t 0`744 lap ytq o $1$9DH$Ifgdi 0uuu $1$9DH$Ifgdi|kd~$$Ifl0rn6d2 t0`744 laytq o02pb $1$9DH$Ifgdikd$$IflFrnD 6 t0`7    44 laytq oTii & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdiikd$$Iflr6`7 t0`744 laytq oTVddsTTTT & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdi~kd*$$Ifl0rn6d2 t0`744 laytq oddRM:: & F hh^hgd(bgdKe' P^`Pgdg_|kd$$Ifl0rn6d2 t0`744 laytq o & FF hL$1$9DH$If^`LgdU\~.4:<>b02`.0^n.046@BHJLNù̬ìÔÃÃ}qh_Yh h$O^Jh3h3^Jh3hq o^JhKehq oh0Z^J h8Y^J hq o^JhKehKe^JaJhKehKeCJ^JaJhKehq o^JaJhKehq oCJ^JaJhKehq o5^JhKehq o^JhKehKe^JhKehKe5CJ^JaJhKehKe5^J h(hKehg_hg_B*ph".4WkdB$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapytq o $1$9DH$Ifgdi<gY $1$9DH$Ifgdikd$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapytq o<>b0mNNNNN & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdizkdʂ$$Iflr6`7  t 0`7644 lap ytq o02`.gO000 & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdikdh$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapytq o.0^ngO0 & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdikd*$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapytq onpgY $1$9DH$Ifgdikd$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapytq oww $1$9DH$Ifgdizkd$$Iflr6`7  t 0`7644 lap ytq o"2sa $1$9DH$Ifgdi $1$9DH$Ifgdi}kdL$$Ifl0rn6d2 t0`7644 laytq o24BPse $1$9DH$Ifgd3 $1$9DH$Ifgdi}kdن$$Ifl0rn6d2 t0`7644 laytq oPRs $1$9DH$Ifgdi}kdf$$Ifl0rn6d2 t0`7644 laytq oNRprXd.T ٽxٽk]kShU\KH^JaJhKehq oH*KH^JaJhKehq oKH^JaJh3@KH^JaJhg_@KH^JaJh59hg_@KH^JaJhU\^JaJhKehq o^JaJhq ohq o^JaJhU\@KH^JaJhj;h$O@KH^JaJh59hq o@KH^JaJ h8Y^JhKehKe^JhKehq o^J ,ttbb & FF$1$9DH$Ifgdl & FF$*$8$9DIfgdl $1$9DH$Ifgdijkd$$Iflr6`7 t0`7644 laytq oRsaaaaOOO & FF$1$9DH$Ifgdl & FF$*$8$9DIfgdl $1$9DH$Ifgdi}kdr$$Ifl0rn6d2 t0`7644 laytq o ,.24  p  . 0          t ȻȻȻȻȪ㗋|qf_UhKehKe5^J h(hKehg_hg_B*phhErhg_B*phhg_hg_B*mH phsH hDB*mH phsH hBXhg_^Jh$OKH^JaJhg_hKeKH^JaJhj;hg_hq oKH^JaJhU\KH^JaJ hKehKe@EHKH^JaJhKehKe^JhKehq o^JhKehq o^JaJ.p $$1$9DH$Ifa$gdi}kd$$Ifl0rn6d2 t0`7644 laytq o.02     tttttt & FF$1$9DH$Ifgdl $1$9DH$Ifgdijkd$$Iflr6`7 t0`7644 laytq o     t ojWWII $1$9DH$Ifgdi & F hh^hgd(bgdg_' P^`Pgdg_}kd $$Ifl0rn6d2 t0`7644 laytq o N P ~ , . \      " $ Z l     跬߷ߗ|t|i^|ShDhD^JaJhqhh^JaJhqhD^JaJhKe^JaJhD^JaJhD^JaJhKehKe^JaJhKehKeCJ^JaJh$O^JaJhKehg_^JaJhKehg_CJ^JaJ hKehKe@CJEHKH^JhKehg_5^JhKehg_^JhKehKe^JhKehKe5CJ^JaJ gYYY $1$9DH$Ifgdikd$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapytg_ gY $1$9DH$IfgdikdZ$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapyti N mN & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdizkd$$Iflr6`7  t 0`7644 lap ytg_N P ~ 2 b gO000 & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdikd$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapytib , . \ l H0$d($1$9DH$Ifa$gdikd|$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapyti & FF hL$1$9DH$If^`Lgdll  H: $1$9DH$Ifgdikd>$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapytg_ & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl  > R ww $1$9DH$Ifgdizkd$$Iflr6`7  t 0`7644 lap ytg_R T z  ss $1$9DH$Ifgdi}kd$$Ifl0rn6d2 t0`7644 laytg_   "  sT5 & FF hL$1$9DH$If^`Lgdq & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdi}kd+$$Ifl0rn6d2 t0`7644 laytg_      X  n sTTTTTT & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdi}kd$$Ifl0rn6d2 t0`7644 laytg_            j l n p         *            ^ ŷů䜉ŀteh(h(B*mH phsH hDB*mH phsH hBXh(^JhY}~hKe^JaJh$O^JaJhD^JaJhKehD^JaJhkm^JaJhD@EHKH^JaJhKehKe^JhchY}~^JaJhch^JaJhD^JaJhchD^JaJhchKe^J$n p    sT5 & FF hL$1$9DH$If^`Lgd$O & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdi}kdE$$Ifl0rn6d2 t0`7644 laytg_   b     ojWWII $1$9DH$Ifgdi & F hh^hgd(bgd(' P^`Pgd(}kdґ$$Ifl0rn6d2 t0`7644 laytg_^ ` b      $     X ^        " h     l 8! :! ! ! ! ! " " |" |sshKeh(^J h(^J h$O^Jh(h(^JhKehY}~CJ^JaJhY}~hY}~5^J hY}~^JhKehY}~5^JhKehY}~^JhKehKe^JhKehKe5CJ^JaJhKehKe5^J h(hKehg_h(B*phhErh(B*ph(   $   V X ^ gYYKYYYK $1$9DH$IfgdY}~ $1$9DH$Ifgdikd_$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapytY}~^      $1$9DH$Ifgdi $1$9DH$IfgdY}~  kd!$$Iflrrn9*6     t20`7644 lap2yti   " j   j w_@@@@ & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdizkd%$$Iflr6`7  t 0`7644 lap ytY}~ $1$9DH$Ifgdij l kdÔ$$Iflrrn9*6     t20`7644 lap2ytil :! ! ! " x" z"   $1$9DH$If^ gdi & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdiz" |" kdǕ$$Iflrrn9*6     t20`7644 lap2yti|" " " " # 4# b#  & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdi|" " " " " " # # # V$ $ $ $ % % % % % % ( "( $( ( ( ( ) ) ) * "* $* * * + v+ x+ z+ |+ + + + + ¹ª³}}ttllth$O^JaJhch(^Jhch^JaJhD^JaJhch(^JaJ h$O^Jhqhq^JhqhKe^J hD^Jhch;0^JhchKe^JhKehKe5^JhKeh(^J h(^J hKe^JhKehKe^JhKehKeCJ^JaJ)b# d# # gY $1$9DH$Ifgdikd˖$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapytY}~# # # $ % % ' $( ( wXXXXXX & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdizkd$$Iflr6`7  t 0`7644 lap ytY}~( ) $* + , ,   $1$9DH$If^ gdi & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl & FF hL$1$9DH$If^`Lgd+ , , , , d- f- *. ,. . . . . . . / / / t1 1 1 ̻Ҋ~odYR@"hKehKe5@EHKH\^J h(hKehg_h(B*phhErh(B*phh(h(B*mH phsH hDB*mH phsH hBXh(^JhKehKehx^JhD@EHKH^JaJh$O@EHKH^JaJ hKehKe@EHKH^JaJ hD^JhKehKe^JhchKe^Jhch;0^JhD^JaJhch;0^JaJ, , , h- . n`AA & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdikd+$$IflFrn9*6% t0`76    44 laytY}~. . . / 0 t1 1 1 ojWWIId$Ifgdi & F hh^hgd(bgd(' P^`Pgd(}kdƘ$$Ifl0rn6d2 t0`7644 laytY}~1 1 1 2 cUC  $1$9DH$If^ gdi $1$9DH$IfgdikdS$$Ifl40rn6d2  t0`7644 lapyt@k1 2 2 2 2 3 3 X4 Z4 \4 4 5 5 5 5 \6 ^6 6 6 6 6 6 7 7 ǿңyn[SH=H=hqhphJ^JaJhqhG^JaJhD^JaJ$hphJh@CJEHKH^JaJhphJh^JaJhphJhKe^JhphJhG^JhKehphJhx^J hD^J hphJ^JhKehphJ^Jh@h@^JaJh@^JaJhG^JaJhKehG^JaJhKehG^JhKehKe^J hKehKe@CJEHKH^JhKehKe^JaJ2 2 2 2 .3 |3 3 3 Z4 k]KKKKKK  $1$9DH$If^ gdl $1$9DH$Ifgdlkd$$IflF0rn6d2  t 0`7644 lapyt@kZ4 \4 4 5 k]K  $1$9DH$If^ gdphJ $1$9DH$Ifgdjkd֚$$Ifl0rn6d2  t 0`7644 lapytl5 5 ^6 6 7 p7 saO= & FF$1$9DH$IfgdphJ & FF$1$9DH$Ifgdl "$1$9DH$If^"gd $1$9DH$Ifgdi}kd$$Ifl0rn6d2 t0`7644 laytj7 7 7 7 @7 X7 l7 n7 p7 r7 8 8 8 8 8 9 9 9 9 9 : : : : < < vk`YOhKehKe5^J h(hKehg_h(B*phhErh(B*phh(h(B*mH phsH hDB*mH phsH hBXh(^JhKehKe^J$hphJhq@CJEHKH^JaJhqhv:^JaJhqha^JaJhqhG^JaJhqhq^JaJhqhphJ^JaJhqhKe^JaJhD^JaJp7 8 9 9 9 : G50bgd(' P^`Pgd(kd$$Ifl0rn6d2  t 0`7644 lapyt@k & FF$1$9DH$Ifgdq & FF$1$9DH$Ifgda: ; < < = = 4kdל$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapyt@k $1$9DH$Ifgdi $1$9DH$Ifgdi & F hh^hgd(< = n= = = > > > > > > > t? v? x? A A 4B E E bF H 6H dH fH hH H H H H I I FI HI JI ƺzlccchh#r^JhhKe5CJ^JaJhD^JmH sH hKehKe5^J h(hKehg_h(B*phhErh(B*phh(h(B*mH phsH hDB*mH phsH hBXh(^JhhKe5^JhhKe^J h=^JhKehKe^JhKehKe5CJ^JaJ"= ,= = = > > s}kd$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt@k $1$9DH$Ifgdi> > > x? A A A ojWWI $1$9DH$Ifgdi & F hh^hgd(bgd(' P^`Pgd(}kd&$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt@kA 4B 6B ZB B UGG $1$9DH$Ifgdikd$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapyt@k $1$9DH$IfgdiB B B E sj $Ifgdi $1$9DH$Ifgdi}kdu$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt@kE E E bF VG H 6H fH zr__QH $Ifgdi $1$9DH$Ifgdi & F hh^hgd( gdKe'gdKekd$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt@kfH hH H H H H I gYYYYY $1$9DH$Ifgdikd$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapyt@kI I HI I; $1$9DH$IfgdikdU$$IflFrnc6o  t0`76    44 lapyt@kHI JI nI I mN & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdizkd;$$Iflr6`7  t 0`7644 lap yt@kJI nI I I I J J J J J jP vP P P P P Q "R T T X $X 4X tX vX X X X Y Y Y Z Z Z nZ pZ rZ tZ vZ Z Z Z Z ] ] ] ] b ^b `b bb d d f g g "g &g (g g fi i 꾵ǾǾᬢ h(hKehD^JmH sH hKehKe^Jh$Oh$O^Jh$OhKe^J h$O^J hD^Jhj;hhKe5^Jhh#r^JhhKe^JhhKeCJ^JaJ=I I I I J iJJ & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdi}kd٢$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt@kJ J J s $1$9DH$Ifgdi}kdf$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt@kJ J J K L P jR jS T vX Z wXXXXXXXX & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdizkd$$Iflr6`7  t 0`7644 lap yt@k Z Z pZ n` $1$9DH$Ifgdikd$$IflFrnc6o t0`76    44 layt@kpZ rZ tZ Z wX & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdizkd,$$Iflr6`7  t 0`7644 lap yt@kZ Z [ \ ] ^ _ &a `b sTTTTTT & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdi}kdʥ$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt@k`b bb b c d e g qRRRR & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$IfgdikdW$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt@k g "g $g g h fi i i zr__QQ $1$9DH$Ifgdi & F hh^hgd( gdKe'gdKekd$$IflF0rn6d2 t0`7644 layt@ki i i i i i i j j Lj k k lk nk pk k k o $o vo xo o o o Lr r 0t pt rt tt (y *y z `z bz dz { { ,| j| l| n| r| t| "} ~  @ B v |       ^ ` ߾߸߸߸߸߸߸该 h(hKehD^JmH sH hKehKe^J hD^Jhj; h$O^JhhKeCJ^JaJhhKe5^JhhKe^Jhh#r^JhhKe5CJ^JaJ>i i i gY $1$9DH$Ifgdikdy$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapyt@ki i i j mN & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdizkd;$$Iflr6`7  t 0`7644 lap yt@kj j Lj bj k iJJ & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdi}kd٨$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt@kk k nk s $1$9DH$Ifgdi}kdf$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt@knk pk rk vo wX & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdizkd$$Iflr6`7  t 0`7644 lap yt@kvo xo o s $1$9DH$Ifgdi}kd$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt@ko o o p 0q q q r rt wXXXXXX & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdizkd$$Iflr6`7  t 0`7644 lap yt@krt tt t Vu v |w (y bz sTTTTT & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdi}kd$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt@kbz dz z { l| sTT & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdi}kdI$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt@kl| n| p| "} &~ ~  @ zr__QQ $1$9DH$Ifgdi & F hh^hgd( gdKe'gdKekd֬$$IflF0rn6d2 t0`7644 layt@k@ B v |  gYYY $1$9DH$Ifgdikdg$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapyt#r   gY $1$9DH$Ifgdikd7$$Ifl0rn6d2  t0`7644 lapyt#r   ^ mN & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdizkd$$Iflr6`7  t 0`7644 lap yt#r^ ` iJJ & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl$d($1$9DH$Ifa$gdi}kd$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt#r " s $1$9DH$Ifgdi}kd2$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt#r " $ z ԃ փ ؃ : . l n p v ڎ   ď Ə ԏ t v x ڒ ܒ 칭|uc"hhKe5@EHKH\^J h(hKehg_h#rB*phhErh#rB*phh#rh#rB*mH phsH hT{B*mH phsH hsB*mH phsH hBXh#r^J hs^J(hhKeCJ^JaJmH$nH$sH$tH$ hD^JhhKe^Jhh#r^JhhKe5^J#" $ & h փ wXXXXX & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdizkd$$Iflr6`7  t 0`7644 lap yt#rփ ؃ . p : sT77Tu & FF hL$If^`Lgdlm$ & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl $1$9DH$Ifgdi}kd]$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt#r D  @ n p C5 $1$9DH$Ifgdi}kd$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt#r & FF hL$1$9DH$If^`Lgd$O & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl <  `R $1$9DH$Ifgdikd$$Ifl0rn6d2 t0`7644 layt#r & FF hL$1$9DH$If^`Lgdl  ď x ڒ mhUUGGd$Ifgdi & F hh^hgd(bgd#r' P^`Pgd#rkd2$$IflF0rn6d2 t0`7644 layt#rڒ ܒ   p eWI@ $Ifgdid$Ifgdi $1$9DH$Ifgdikdѳ$$Ifl40rn6d2  t0`7644 lapyt#rܒ    p r T V ̔ Δ $ & @ r ~ L N P D F H ɺɭɭҤ~sldlZlQh59h#raJh59h#r5aJh#`mH sH  h59h#rhg_h#rB*phhErh#rB*phh#rh#rB*mH phsH hsB*mH phsH hBXh#r^Jhj;hqhKe^JhqhS^J h#`^JhhKe^Jhh#r^Jhh#r5CJ^Jhh#r5CJ^JaJhh#r5^Jp r ʔ ̔ eWE.  d$1$9DH$If^ gdi  $1$9DH$If^ gdi $1$9DH$Ifgdikd$$Ifl40rn6d2  t0`7644 lapyti̔ Δ * T ܖ ̗ " m_IIIII  $1$9DH$If^ gdi $1$9DH$Ifgdikd[$$Ifl0rn6d2  t 0`7644 lapyt#r" $ & @ $ n [M;;;  $1$9DH$If^ gdi $1$9DH$Ifgdikd$$Ifl0rn6d2  t 0`7644 lap yt#r  d$1$9DH$If^ gdi V v  ^kd$$IflM0rn6d2  t 0`7644 lap yt#r  $1$9DH$If^ gdi P H d @ 4 [{kdm$$If 40rnC:5  t:622 l44  apyth- $Ifgdiq & FHgdlbgd#r' P^`Pgd#r   8 < >      ( * , < ǻЏǻЁvkch#`mH sH hHIh#`mH$sH$hHIh67mH$sH$ hhD hch hchDhg_h1B*phhErh1B*phh1h1B*mH phsH h#`B*mH phsH hBXh1^J hZ:hDhD h59h#r haJhh#raJh59h#raJ h#`aJ#4  ̬ 8 ytkd($$If 0rnC:5  t :622 l44  apyth- $Ifgdi $Ifgd8 : < >  j zuc^KK & F hh^hgd1bgd1' P^`Pgd1gdD  & F^gdgd#rtkdԸ$$If 0rnC:5  t :622 l44  apyth-  ^ J , @ H V . gd1 - 8^8gd1 h^hgd1bgd1' P^`Pgd1 & F hh^hgd1< > B D R T V  * , .   & f j l ĹĹĹĹĹ}h1h1sHtHh1mH$sH$hDmH$sH$ hUhUhDmH sH  hRhRhD h1h1hg_h1B*phhErh1B*ph hZ:h1hBXh1^J h1hDh#`mH sH  hZ:hDhHIh#`mH sH / . 6   j l O$$Ifa$gd d$Ifgd gdD' P^`Pgd1 - 8^8gdRq & Fh^h`gdDbgd1 T V X ~  " $ L |        " $ ( 0 Ǽqf^Z^Z^Z^ZKhdh}&B*OJQJphh9jjh9jUh#rh#rmH sH -h1hB*CJOJQJaJphsHtHh1hsHtHhmH$sH$hRmH$sH$ hUhU hZ:hRhg_hRB*phhErhRB*ph h1hRhRhR^J h1^Jh1h1sHtH-h1h1B*CJOJQJaJphsHtH R T X " $ L | zjj\NO$$Ifa$gdd$Ifgdq & Fh^h`gdRbgdR ' & FP gd$=^kd$$Ifl0# t44 lapyt $/d$If^/a$gd |       " & |lgegegeg*gdl' & F^`gd#rq & Fh^h`gdR^kdֹ$$Ifl0# t44 lapyt.`$/d$If^/a$gd & ( ' & F^`gd#r44$a$gd}& 0 ɴyuqfh#rh#rmH sH h9jh^M,jh]Jh]JCJOJQJU^JaJ*%h4`CJOJQJ^JaJmHnHu h]Jh]JCJOJQJ^JaJ)jh]Jh]JCJOJQJU^JaJhE,h^Mh^M5B*CJOJQJ^JaJphhdh}&B*OJQJphh}&B*OJQJphB 00P1h:p4`. A!"#$% 7Dp1 0:p+. A!"#$% 8 01h0:p#rA .!"#$% 75 01h:pD. A!"#$% 7$$If!vh#v#v#v:V l4  t06555pyt $$If!vh#v#v#v:V l t06555yt $$If!vh#v#v#v:V l t06555yt $$If!vh#v#v#v:V l t06555yt $$If!vh#v#v#v:V l t06555yt~'$$If!vh#v#v#v:V l t06555yt $$If!vh#v#v#v:V l t06555yt $$If!vh#v#v#v:V l t06555yt $$If!vh#v#v#v:V l t06555yt $$If!vh#v#v#v:V l  t 6`d06555pyt($$If!vh#v#v#v:V l t 6`d06555yt($$If!vh#v#v#v:V l t 6`d06555yt($$If!vh#v#v#v:V l t 6`d06555yt($$If!vh#v#v#v:V l t 6`d06555yt($$If!vh#v>#v:V F4, t-$6,,5>59/ /  / 4 Fayt+$$If!vh#v>#v:V F, t-$6,,5>59/ / / /  4 Fayt+$$If!vh#v>#v:V F, t-$6,,5>59/ / / /  4 Fayt+$$If!vh#v>#v:V F, t-$6,,5>59/ / / /  4 Fayt+$$If!vh#v>#v:V F, t-$6,,5>59/ / / /  4 Fayt+$$If!vh#v>#v:V F, t-$6,,5>59/ / / /  4 Fayt+$$If!vh#v>#v:V F, t-$6,,5>59/ / / /  4 Fayt+$$If!vh#v>#v:V F, t-$6,,5>59/ / / /  4 Fayt+$$If!vh#v>#v:V F, t-$6,,5>59/ / / /  4 Fayt+$$If!vh#v>#v:V F, t-$6,,5>59/ / / /  4 Fayt+$$If!vh#v>#v:V F, t-$6,,5>59/ / / /  4 Fayt+$$If!vh#v>#v:V F, t-$6,,5>59/ / / /  4 Fayt<'$$If!vh#v>#v:V F, t-$6,,5>59/ / / /  4 Fayt+$$If!vh#v>#v:V F, t-$6,,5>59/ / / /  4 Fayt+$$If!vh#v>#v:V F, t-$6,,5>59/ / / /  4 Fayt+$$If!vh#v>#v:V F, t-$6,,5>59/ / / /  4 Fayt+$$If!vh#v #vi #v :V l  t06549pytj$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l4  t06++549pyt8$$If!vh#v #vi #v :V l4  t06++549pytl$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V lW t06549pyt8$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t065/ 49pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l4U t06++5/ / / / 49pytl$$If!vh#v #vi #v :V l4U t06++5/ / / 49pytl$$If!vh#v #vi #v :V l4U t06++5/ / / 49pytl$$If!vh#v #vi #v :V l4U t06++5/ / / / 49pytl$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v #vi #v :V l t06549pyt0$$If!vh#v#v:V l  t06,55/ apyta8$$If!vh#v#v:V l t06,55/ ayta8$$If!vh#v#v:V l t06,55/ ayta8$$If!vh#v#v:V l t06,55/ ayta8$$If!vh#v#v:V l t06,55/ ayta8$$If!vh#v#v:V l t06,55/ ayta8$$If!vh#v#v:V l t06,55/ ayta8$$If!vh#v#v:V l t06,55/ ayta8$$If!vh#v#v:V l t06,55/ ayta8$$If!vh#v#v:V l t06,55/ ayta8$$If!vh#v#v:V l t06,55/ ayta8$$If!vh#v#v:V l t06,55/ ayta8$$If!vh#v#v:V l t06,55/ ayta8$$If!vh#v#v:V l t06,55/ ayta8$$If!vh#v#v:V l t06,55/ ayta8$$If!vh#v#v:V l t06,55/ ayta8$$If!vh#v#vw :V F4  6`0654 FpytK$$If!vh#v#vw :V F4 6`0654 FytK$$If!vh#v#vw :V F4 6`0654 FytK$$If!vh#v#vw :V F4 6`0654 FytK$$If!vh#v#vw :V F4 6`0654 FytK$$If!vh#v#vw :V F4 6`0654 FytK$$If!vh#v#vw :V F4 6`0654 FytK$$If!vh#v#vw :V F4 6`06,54 FytK$$If!vh#v#vw :V F4 6`0654 FytK$$If!vh#v#vw :V F4 6`0654 FytK$$If!vh#v#vw :V F4 6`0654 FytK$$If!vh#v#vw :V F4 6`06,54 FytK$$If!vh#v#vw :V F4 6`0654 FytK$$If!vh#v#vw :V F4 6`0654 FytK$$If!vh#v#vw :V F4 6`0654 FytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If&!vh#v#vw :V l4 6`065/ ytK$$If!vh#vF#vn:V 4 t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#v":V  t0,5"22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#v":V  t0,5"22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#v":V  t0,5"22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#v":V  t0,5"22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V ' t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#vF#vn:V  t0,5F5n22 l4 ayta8$$If!vh#v#vd2:V l4  t0>755d2pyti$$If!vh#v#vd2:V l4  t0>755d2/ pyti$$If!vh#v#v2:V l4  t0>7552pyti$$If!vh#v>7:V l  t 0>75>7p yti$$If!vh#v#vd2:V l4  t0>755d2pyti$$If!vh#v#vd2:V l4  t0>755d2pyti$$If!vh#v#vd2:V l4  t0>755d2pyti$$If!vh#v>7:V l  t 0>75>7p yti$$If!vh#v#v2:V lN t0>7,552yti$$If!vh#v#v2:V l< t0>7552yti$$If!vh#v#v2:V l< t0>7552yti$$If!vh#v#vd2:V l< t0>755d2yti$$If!vh#v#vd2:V l< t0>755d2/ yt)$$If!vh#v#vd2:V l4  t0>755d2pyti$$If!vh#v#v :V l4  t20>755 p2yt; $$If!vh#v>7:V l  t 0>75>7p yti$$If!vh#v#v :V l4  t20>755 p2yt; $$If!vh#v#v :V l4  t20>755 p2yt; $$If!vh#v#vd2:V l4  t0>755d2pytq o$$If!vh#v>7:V l  t 0>75>7p yti$$If!vh#v#vd2:V lN t0>7,55d2yti$$If!vh#v#v :V l< t0>755 ytD$$If!vh#v#v #v2#v :V l< t0>755 525 ytD$$If!vh#v#vd2:V l< t0>755d2yti$$If!vh#v#vd2:V l t0>755d2/ yth$$If!vh#v#vd2:V l< t0>755d2/ ytH$$If!vh#v#vd2:V l  t0`755d2apytq o$$If!vh#v#v#v:V l  t0`7555apytq o$$If!vh#v`7:V l  t 0`75`7ap ytq o$$If!vh#v#v#v:V l  t0`7555apytq o$$If!vh#v#v#v:V l  t0`7555apytq o$$If!vh#v#vd2:V l  t0`755d2apytq o$$If!vh#v`7:V l  t 0`75`7ap ytq o$$If!vh#v#vd2:V l t0`755d2aytq o$$If!vh#v#v#v:V l t0`7555aytq oz$$If!vh#v`7:V l t0`75`7aytq o$$If!vh#v#vd2:V l t0`755d2aytq o$$If!vh#v#vd2:V l t0`755d2aytq o$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apytq o$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apytq o$$If!vh#v`7:V l  t 0`765`7ap ytq o$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apytq o$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apytq o$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apytq o$$If!vh#v`7:V l  t 0`765`7ap ytq o$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2aytq o$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2aytq o$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2aytq o}$$If!vh#v`7:V l t0`765`7aytq o$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2aytq o$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2aytq o}$$If!vh#v`7:V l t0`765`7aytq o$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2aytq o$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apytg_$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apyti$$If!vh#v`7:V l  t 0`765`7ap ytg_$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apyti$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apyti$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apytg_$$If!vh#v`7:V l  t 0`765`7ap ytg_$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2aytg_$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2aytg_$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2aytg_$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2aytg_$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2aytg_$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apytY}~$$If!vh#v#v :V l  t20`7655 ap2yti$$If!vh#v`7:V l  t 0`765`7ap ytY}~$$If!vh#v#v :V l  t20`7655 ap2yti$$If!vh#v#v :V l  t20`7655 ap2yti$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apytY}~$$If!vh#v`7:V l  t 0`765`7ap ytY}~$$If!vh#v#v%#v :V l t0`7655%5 aytY}~$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2aytY}~$$If!vh#v#vd2:V l4  t0`7655d2apyt@k$$If!vh#v#vd2:V lF  t 0`7655d2apyt@k$$If!vh#v#vd2:V l  t 0`7655d2apytl$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2aytj$$If!vh#v#vd2:V l  t 0`7655d2apyt@k$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apyt@k$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2ayt@k$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2ayt@k$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apyt@k$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2ayt@k$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2ayt@k$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apyt@k$$If!vh#v#v#vo:V l  t0`76555oapyt@k$$If!vh#v`7:V l  t 0`765`7ap yt@k$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2ayt@k$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2ayt@k$$If!vh#v`7:V l  t 0`765`7ap yt@k$$If!vh#v#v#vo:V l t0`76555oayt@k$$If!vh#v`7:V l  t 0`765`7ap yt@k$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2ayt@k$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2ayt@k$$If!vh#v#vd2:V lF t0`7655d2ayt@k$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2apyt@k$$If!vh#v`7:V l  t 0`765`7ap yt@k$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2ayt@k$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2ayt@k$$If!vh#v`7:V l  t 0`765`7ap yt@k$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2ayt@k$$If!vh#v`7:V l  t 0`765`7ap yt@k$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2ayt@k$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2ayt@k$$If!vh#v#vd2:V lF t0`7655d2ayt@k$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2/ apyt#r$$If!vh#v#vd2:V l  t0`7655d2/ apyt#r$$If!vh#v`7:V l  t 0`765`7ap yt#r$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2ayt#r$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2ayt#r$$If!vh#v`7:V l  t 0`765`7ap yt#r$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2/ ayt#r$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2/ ayt#r$$If!vh#v#vd2:V l t0`7655d2/ ayt#r$$If!vh#v#vd2:V lF t0`7655d2/ ayt#r$$If!vh#v#vd2:V l4  t0`7655d2apyt#r$$If!vh#v#vd2:V l4  t0`7655d2apyti$$If!vh#v#vd2:V l  t 0`7655d2apyt#r$$If!vh#v#vd2:V l  t 0`7655d2ap yt#r$$If!vh#v#vd2:V lM  t 0`7655d2ap yt#r$$If|!vh#v#v5:V  4  t:6555/ 22 l4  apyth-$$If|!vh#v#v5:V   t :6555/ 22 l4  apyth-$$If|!vh#v#v5:V   t :6555/ 22 l4  apyth-T$$If!vh#v:V l t5pyt T$$If!vh#v:V l t5pyt.`^P 00002 0@P`p( 0@P`p 0@P`p 0@P`p 0@P`p 0@P`p 0@P`p8XV~_HmH$nH$sH$tH$V`V 8 Navaden$d,xa$OJQJ_HaJmH$sH$tH$j@j `XhNaslov 1,ODLOK$ & F<@&CJKH \aJmHsHtHj@j XhNaslov 2,POGLAVJE$ & F<@&5CJ\]^JaJP@P XhNaslov 3$ & F<@&5\^JaJX@X XhNaslov 4$ & F<@&5\aJmHsHtHR@R ~zNaslov 5 <@&>*\]aJmHsHtHV@V VNaslov 6 <@&5CJOJQJ\mHsHtHZ@Z 0Naslov 7 $ & F9d<@&a$5OJQJaJpqR p 0Naslov 8,seznam lena,POD LENI & Fx1$9D@&H$^ @^ 0Naslov 9$ $ Sd<@&a$6OJQJ^JHA H Privzeta pisava odstavkaVi@V 0Navadna tabela4 l4a 2k`2 0 Brez seznama VoV D#Default 7$8$H$!B*CJ_HaJmH$phsH$tH$PoP Xh Naslov 4 Znak5OJQJ\aJmHsHtHe@ HTML-oblikovanoAd<2( Px 4 #\'*.25@9OJPJQJaJmHsHtH>U`!> Cy Hiperpovezava >*B*ph3 GTabela - mre~a7:V0dh1$9DH$a$bP@Bb Telo besedila 2d<].5CJ\aJmHsHtHvQ@Rv Telo besedila 3* & F d.d<].^CJaJmHsHtHtOt Clen7$$ & F d<^`a$5CJ\aJmHsHtHNOrN pF len - odstavek e mHsHtHNZ@N 'dj Golo besediloOJQJaJmHsHtHR@R Komentar - besediloaJmHsHtHbj@b Zadeva komentarja  & F ^`5\vOv Tabela- atevil enje% & F nnx^n`CJmHsHtHdod Tabela- atevil enje ZnakCJOJQJaJmHsHtHLoL  Clen Char"5CJOJQJ\aJmHsHtHNON TOdstavek d<h^h`aJT@T  Glava,Header1d<p#CJaJJOJ !_8 tabelalevo d(a$CJaJRoR _8tabelalevo ZnakCJOJQJ_HmH$sH$tH$41"4 %o: tabsredina"a$4O24 $o:tabdesno#a$aJRoAR #o: tabdesno Znak CJOJQJ_HaJmH$sH$tH$VoQV "o:tabsredina Znak CJOJQJ_HaJmH$sH$tH$\Y@b\ }=Zgradba dokumenta&M OJQJ^JaJPOrP =ef -atevilka'$ & FOa$ mHsHtHNOqN Xef naslov lena( & FdaJfOf VNavaden1,VP-TEKST1)d7$8$H$a$CJOJQJaJ@B@@ +V Telo besedila*daJXoX *VTelo besedila ZnakOJQJ_HaJmH$sH$tH$b^@b V0Navaden (splet),ddd[$\$a$CJOJQJaJ\O\ |V len - tekst alineja 2 - & F mHsHtHROR V Slike - opis.d^`ua$CJO VTabela - centerI:V/0j /a$CJOJQJ588 = shema-opis 0 & FFOF tONaslovi1$ & Fa$5CJ\aJHO"H tO NASLOV ODLOKA2a$5CJ \aJ:O1:R len alineja a3 FR @BR 0 Noga,Footer14d<p#CJaJ6)Q6 `tevilka stranip@bp Besedilo obla ka6 & F d<CJOJQJaJmHsHtH`Or`  NA`TEVANJE7 & F d<CJaJmHsHtHfOf  OPIS LENA08$ & F d<^`a$CJaJ\O\  Preglednica9dx^`a$ 6CJaJdOd Style Bulleted%: & F d<^CJaJpO1p Style Heading 3 + Centered; & Fdxa$ CJ^JaJJOJ \Style1<d<^`CJaJLoL 'ef-atevilka CharOJQJaJmHsHtHO  len - atevil enje9> & F "e"d7$8$H$^"` CJ^JaJR@ Telo besedila - zamik 2?d^a$CJOJQJaJmHsHtHJOJ p@d<]^`B*CJ^Jph"""*W`* Krepko5\dC@"d Telo besedila - zamik Bd^CJaJmHsHtHhS@2h Telo besedila - zamik 3 Cd^CJaJmHsHtH6OB6 Tabela DdaJLV`QL SledenaHiperpovezava >*B* phLObL xl24Fddd[$\$a$CJOJQJaJLOrL xl25Gddd[$\$a$CJOJQJaJLOL xl26Hddd[$\$a$CJOJQJaJZOZ xl27&IdddM [$\$a$5CJ\^JaJZOZ xl28&JdddM [$\$a$5CJ\^JaJXOX xl29&KdddM [$\$a$CJOJQJaJXOX xl30&LdddM [$\$a$CJOJQJaJLOL  Zakon - tekstMdxa$aJ>O> OAlinea Nd CJaJtH NoN N Alinea Char CJOJQJ_HaJmH$sH$tH o &Style Arial 9 pt Pattern: Clear (Pink)$CJOJQJq rFOF RStyle Alinea + 9 ptQCJho!h QStyle Alinea + 9 pt Char CJOJQJ_HaJmH$sH$tH jO2j Style Alinea + 9 pt1#S & F ^`CJNoAN  Odstavek CharOJQJ_HaJmH$sH$tH$LoQL  tekst Char CJOJQJ_HaJmH$sH$tH$TObT  Tekst PRO#V & Fd^`CJdOd  len4W$ & F dx^`a$5CJ\tH XoX (efnaslov lena Char CharOJQJmHsHtH:O: |SPa5YdB*OJQJphV@V ;9Kazalo vsebine 5Zda$ CJOJQJ<< -v Alineja A1 [ & FNoN <-v Style1 Char CJOJQJ_HaJmH$sH$tH$TOT -v-tevilka]ddd[$\$a$CJOJQJaJ@'`@ -vKomentar - sklicCJaJPOP aXhStyle Heading 1_$ & Fa$CJaJlol XhNaslov 1 Znak,ODLOK Znak#5CJKH OJQJaJmHsHtHnon _XhStyle Heading 1 Char Char#5CJKH OJQJaJmHsHtHXO"X -v naslov_ lenab$ & Fdhxa$5CJBOB XhStyle Heading 2c F\@O@ -vStyle2d F^`a$\aJ BOqRB -v len_odstavek e & FaJTbT XhHeading 1 naslovni leni f & Ffoqf VqU Char Char195B* CJOJQJ\]^J_HaJmH$o(phDYsH$tH$LOL id Alineja t1 h & F<mHnHsHtHRoR hdAlineja t1 CharOJQJaJmHnHsHtH:O: WGPa0jdB*OJQJph2o2 WGA0B*CJ8^JaJ8phv7@v ^yOzna en seznam 33l$ & F d^`a$^JaJ`` ^ytabela stevilcenje!m & F e^e`joj^yDefault Paragraph Font1nOJQJ_HmHnHsH$tH$u\T@\ bxA Blok besedilaod]7^Sa$CJaJLoL   len - odstavek Znak OJQJaJHOQH r+NASLOV_ODSTAVKAq & F*xm$Xo!X q+NASLOV_ODSTAVKA CharOJQJaJmHsHtHVOQ2V t~,odstavek s pomialjajems & Fxm$foAf s~,odstavek s pomialjajem CharOJQJaJmHsHtHP@RP + Odstavek seznama u^m$ mHsHtH>Ob> +SISTEMv$ & F!a$5CJfoqf + len - odstavek Char CharOJQJ_HaJmH$sH$tH$NN }+ len - tekst alinea 3 x & F"LOL + len-odstaveky7^7`^JaJ~Oq~ +Style -atevilka + Justifiedz Fx !^ !`aJmH$sH$tH$NN +slika stevilcenje{e^h`fof -+ len - tekst alineja 2 CharOJQJaJmHsHtHdod x+ len - tekst alinea 3 CharOJQJaJmHsHtHN?@N +Zaklju ni pozdrav~a$ mHsHtHPoP ~+Zaklju ni pozdrav Znak OJQJaJjJ@j +Podnaslov,oatevil eno telo <@&a$aJmHsHtHpop +$Podnaslov Znak,oatevil eno telo ZnakOJQJ^JaJ<< +Kazalo vsebine 1@@ +Kazalo vsebine 2^@@ +Kazalo vsebine 3^NORN + Body Text 21 dCJOJQJaJdO!bd +KARTA & Fd1$a$&@CJOJQJ\]^JaJmH sH HoqH + Naslov 5 Znak>*OJQJ\]aJ@o@ + Naslov 6 Znak5CJ\aJLoL +HTML-oblikovano Znak OJPJQJVoV +Telo besedila 2 Znak5CJOJQJ\aJ\o\ +Telo besedila 3 ZnakCJOJQJaJmHsHtHHoH +Golo besedilo Znak OJQJ^JPoP +Komentar - besedilo ZnakOJQJ^o^ +Zadeva komentarja Znak5OJQJ\mHsHtH^o^ 6+Besedilo obla ka ZnakCJOJQJaJmHsHtHXo X ?+Telo besedila - zamik 2 ZnakCJaJ\o \ B+Telo besedila - zamik ZnakCJOJQJaJ`o! ` C+Telo besedila - zamik 3 ZnakCJOJQJaJvO2 v +#Style Bold Line spacing: 1.5 lines d 5\aJ>OB > +Style Underline>*jOj + len_atevil enje#$ & F#h^`a$ mHsHtHbOb b + Tabela_txtda$$B*CJOJQJ\^JaJphtH voq v +Tabela- atevil enje Char Char$CJOJQJ^J_HaJmH$sH$tH$Oq +?Style -atevilka + Left: 126 cm First line: 0 cm Before: 0 pt FhaJmH$sH$tH$Oq + Style -atevilka + Before: 14 pt Fh^h`aJmH$sH$tH$PO P +sklop & F%^;\^JaJ mH$sH$tH$4 4 !+poglavje Fa$B! B D+ podpoglavje & F^`XRo R 7+NA`TEVANJE CharCJOJQJaJmHsHtH\O \ +besedilonatevanjedxha$^JaJVO V +PORAVNAVA_ L_SRED a$ mHsHtHNo N u+Odstavek seznama Znak OJQJaJnOQ  n +%Style len_atevil enje + After: 0 ptaJPo! P +PORAVNAVA_ L_SRED Char OJQJaJH 2 H +PORAVNAVA_SREDINA bOB b +NASLOV LENA_SREDINAda$aJmHsHtHPoQ P +PORAVNAVA_SREDINA Char OJQJaJRoa R +NASLOV LENA_SREDINA CharOJQJHQ r H +`TEVILKA_ LENA^`Zo Z + len_atevil enje CharOJQJaJmHsHtHVo V +`TEVILKA_ LENA CharOJQJaJmHsHtHH` H+RevizijaOJQJ_HaJmH$sH$tH$XO X +alineja tabela & F&CJaJmHsHtHZo Z +alineja tabela CharCJOJQJaJmHsHtH@/ @+nastevanja_tabela F$  +st.X` . +Poudarek6]Da D +0Ne~en poudarek6B*]ph^O ^ + esegment_tdha$5B*CJOJQJ\aJphk~(! (QLFO98 F'&1 &^LFO8 F(pB p ^ len-tekst alineja 2-odstavek*$8$9D^`\oQ \ ^ len - tekst alineja 2 Char1 OJQJaJdOb d 1$ len - atevilka $^`a$ mHsHtHLoq L 1$ len - atevilka Char OJQJaJVo V I_nastevanje2 CharB*OJQJmHphsHtHdO d I_ nastevanje2$ & F)dxa$B*aJmHphsHtH\O \ P>alineje#$ & F+d1$9DH$a$aJmHsHtHDo D P> alineje ZnakOJQJmHsHtHXo X rmzList Paragraph Char1CJ_HaJmH$sH$tH$*/ * rmz long_textp` p ,0 Brez razmikov,nastevanje1$a$OJQJ_HaJmH$sH$tH$hO h uTList Paragraph$d*$^a$OJQJ^JaJtH:o : 0 Naslov 7 Znak5aJzo z 0-Naslov 8 Znak,seznam lena Znak,POD LENI Znak5aJ>o! > 0 Naslov 9 Znak 6^JaJtO2 t 0 heading-vp-$d-D1$9DH$M a$5;B*CJ aJ ph3f8O1 B 8 0 heading-m-vpCJ8( Q 8 0`tevilka vrstice`oa ` 0Alineja t1 Char Char OJQJ_HaJmH$nHsH$tH>Or > 0tabela1$da$aJ^O^ 0Comment Subject1$da$5\mH$sH$tH$ 05Style Style Bold Left + Left: 0 cm First line: 0 cm#$ & F0d1$9DH$a$jO j 0VP-ALINEJE Char Char#$ & F1d1$9DH$a$aJRo R 0VP-ALINEJE Char Char CharOJQJVo V 0Alineja t1 Znak OJQJ_HaJmH$nHsH$tHj@ j 0Sprotna opomba - besedilo$da$ OJQJaJT T 0Sprotna opomba - besedilo ZnakdO d 0 Body Text 22"$ hd^a$CJOJ QJ aJLO L 0 vp-tabele$d1$9DH$a$CJDo D 0vp-tabele CharCJOJQJaJ\O\ 0Grafi ne priloge$ Sda$>*L 2 L 0 vp-tabele-2n-DM ^nZoA Z 0vp-tabele-2 Char!CJOJQJaJfHq POR P 0 telo lena$da$aJmH sH tH DO1bD 0 len$$xx1$a$ OJQJaJ2OQ 2 0 atevil enje1@ 0Oatevil en seznam*$ SSd^S`a$CJOJQJaJmH sH tH Jo J 0 Odstavek ZnakOJQJ_HmH$sH$tH$nO n 0 To kovanje0$ Sd^`a$CJOJQJaJO 0Grafi na priloga9$ 7S &Sdh^S`a$ B*aJph`O ` 0To ka0$ SHHd^H`a$ OJQJaJ~O~ 0VSEBINA?$ Sd$d  -DM NDY a$B* CJOJ QJ phDYZ Z 0NASLOV 10$ Sd^`a$zO z 0`tevilka projekta Char $ Sd1$a$5CJOJQJaJfOf 0 Alineja s10$ & F d^`a$mH$sH$tOt 0Komentar - naslov.$ 0d^`0a$ 56]O" 0Komentar - tekst^$ sd$d%d&d'dN3fO3fP3fQ3fa$6B*]ph3fVO2V 0odlok$d1$a$6OJQJaJmH sH tH dO2d 0 Head-ODL3$d@&a$"56KHOJQJaJmH sH tH 0/Q0 0 searchletnikP>@bP 0 Naslov, leni$da$ 5CJaJ>oq> 0 Naslov Znak5CJOJQJnO1n  0Slog1=$ & F hSe0dXx^e`0a$ CJ^JaJnOn 0h4l&$  d] ^ a$'5B*CJ \^JaJ mH ph"""sH tH O 0Style Alineja t1 + Underline-$ & F Shd^h`a$ >*mH$sH$ror 0!Style Alineja t1 + Underline Char>*OJQJaJnHtH6Oq 6 "0Slog3 & F;5CJ^O^ 0 maja-odstavek!$ & F2 da$CJaJFOF 0 maja-stavek & F >O> 0 maja-tabela n^nCJFF0Slog Samoatevil enje F3VOV #0Slog4$d1$9DH$a$5CJKH \^JaJ OB 0&Slog Na sredini Razmik vrstic: Enojno$d1$9DH$a$aJX@X 0Kazalo vsebine 9$da$ CJOJQJR/BR 0Seznam,$d1$9DH$^`a$boRb /0 naatevanje & FDx1$9DH$OJQJ_HaJmH$sH$tH$Fa bF 0 len2! & FC Sh<]DoqD 0 odlok Char6OJQJmH sH tH FoF 0 len Char6OJQJaJmH sH tH HoH 0 len2 Znak6OJQJaJmH sH tH O 0VP-odlok-odstavek+$ & F Sdx7$8$H$05B* CJKHOJ QJ ^J aJ8mH$phsH$tH bob 0VP-odlok-odstavek ZnakB* OJ QJ ^J aJ8phtH hh 0VP-odlok-alinejaL+$ & F4hd1$9DH$^ha$fOf 0Table Contents$d*$1$a$CJOJPJQJ^JaJO 0?Slog 12 pt Krepko Na sredini Levo: 127 cm Pred: 0 pt Po: ...$$d1$9DH$^a$ 5\aJNO2N 0pod len-krepkoxx^6\o 0DSlog 12 pt Krepko Na sredini Levo: 127 cm Pred: 0 pt Po: ... Znak5OJQJ\LoL 0pod len-krepko Znak56OJQJNo!N 0telo lena ZnakOJQJaJmH sH tH Po1P 0VP-odlok-alinejaL Znak OJQJaJ.a B. 0Slog5  & F<HoQH 0 Slog5 Znak6OJQJaJmH sH tH PoaP 0 Naslov 2 Znak5CJOJQJ\]^JaJHoqH 0 Naslov 3 Znak5OJQJ\^JaJ:o: 400 Noga ZnakCJOJQJaJ>O> 0AKTI $da$ 6>*aJ0o0 0 Style 9 ptCJvv0,Style Style Bulleted + Outline numbered Bold  F5<O< 0BULETED  & F6 56>*TOT 0Clen - PODNASLOV $$da$aJZOZ 0 Naslov 31&$$ & F7d1$@&a$5aJ\O\ 0 Naslov 11$$ & F7dh@&a$5CJ^JaJ^O^ 0 Naslov 21&$$ & F7d1$@&a$ 5CJaJDD 0 Naslov 41$ & F7d,@&a$dOd 0Cleni - stevilcenje $$ & F8da$aJTO2T 0Clen - odstavek$ & F8a$^JaJ<oA< 0 Glava ZnakCJOJQJaJ`OR` 0tabela 1-$ hS^`a$CJaJ<oa< 0Odstavek Znak1OJQJBoqB 0 tabela 1 CharCJOJQJaJzOz 0Normal + Garamond,Blue$da$!@B*CJOJ QJ RHnaJph~O1~ 0naslov 57$ & F hedX^e`a$5@CJRHn^JaJtH O 0+Style 10 pt Line spacing: Multiple 1.25 li$<a$@RHnaJtH nOn 0Naslov1($ & F= dX<@&a$5@CJKHRHn\aJ tH vD@v 00Seznam - nadaljevanje!$d<^a$m$@RHnaJtH bob &00Zgradba dokumenta ZnakOJQJ^JfH q ToT 0Cleni - stevilcenje Znak OJQJaJ>o> 0 len ZnakCJOJQJaJtH BoB 0 Slog1 Znak5CJOJQJ\aJToT 0 poglavje Znak!5;CJKH OJQJ\^JaJ Lo!L 0 Slog3 Znak5CJOJQJaJmH sH tH Jo1J 0 Slog4 Znak5CJKH OJQJ\^JaJ pO1Bp %0Slog67$$ & F hedX^e`a$@CJRHn^JtH NoQN $0 Slog6 Znak"5@CJOJQJRHn\aJtH NObN '0Slog7&$da$OJQJaJmH sH tH$@oq@ &0 Slog7 ZnakOJQJaJmH sH ZOZ )0Slog2( & F: Sdx5CJ\aJmH$sH$tH$DoD (0 Slog2 ZnakCJKH OJQJ\aJ\ \ -0tekst-oatevil en!*$ & F>xx1$9DH$a$.Q. 00Slog8 + & F?joj 0#Brez razmikov Znak,nastevanje1 Znak OJQJaJNoN *0tekst-oatevil en Znak OJQJaJFOF 10 podnaslov.$]a$ 5>*\BoB 0naatevanje Char OJQJaJ8o8 +0 Slog8 Znak OJQJaJFoF .0podnaslov Znak6>*OJQJ\`"` 30besedilo naatevanje2$dx1$9D@&H$a$To1T 20besedilo naatevanje Char OJQJaJdoAd 0besedilo naatevanje ZnakOJQJ_HaJmH$sH$tH$FoQF 0 len2 Znak1OJPJQJ^JaJtH FOF 70POD LEN6$dha$ 5aJtH DoqD 60 POD LEN Znak5OJQJaJtH nOn 90BESDILO O`TEVIL ENJE$8 & F@d1$9D@&H$]^J^o^ 80BESDILO O`TEVIL ENJE CharOJQJ]^JaJzOz 0 Preformatted8:$ # ~= z9!v%da$OJQJaJhPoP 0Pripomba  besedilo ZnakOJQJDoD =0alineja_1 ZnakCJOJ QJ aJPOP <0 alineja_1= & FAdCJOJ QJ aJLoL 0Alinea Char CharCJOJQJaJtH ZZ @0 besdilo len)?$ & FBdx1$9D@&H$a$m$DoD ?0besdilo len Znak OJQJaJB/B 0apple-converted-spaceNo!N 00Zadeva pripombe Znak5OJQJ\PQ2P E0nastevanje alinejeC & FT^TVoAV 0podpoglavje Char5CJOJQJ\]^JaJRoQR C0nastevanje alineje Char OJQJaJNbN G0besedilo#F$ & FEdx1$9DH$a$>oq> F0 besedilo Char OJQJaJ\O\ 0 len-bsediloHdx<B*CJOJQJaJphZZ #r Clen-stevilka%I$ & FG S*$8$9Da$tOt cNPLC_NASLOVNICA PROJEKTJ$da$B*CJ<KH OJQJaJph{jOj LcNLC Pomo~ni naslovK$d,a$;B*CJOJQJaJph`o` KcNLC Pomo~ni naslov Char;B*CJOJQJaJphROR N1 LC Navaden tekstMdOJPJ QJaJRoR M1 LC Navaden tekst CharOJPJ QJaJ\O\  esegment_c1O$da$B*CJ OJQJaJ ph333PK![Content_Types].xmlN0EH-J@%ǎǢ|ș$زULTB l,3;rØJB+$G]7O٭V)6r=2%@3'X$5DNe tYQ?C K/^|Kx=#bjmo>]F,"BFVzn^3`ե̳_wr%:ϻ[k.eNVi2],S_sjcs7f W+Ն7`g ȘJj|l(KD-LdXiJ؇Lx$(:|.%_-iaH}bի߿z?xvh9T8 T/?~xY'y5g΋/ɋ>GMGeD 3^q5'#q>aib3 %NR"}sYGq=xG@^sDbh(v^ѲJnNZqVĉooB1G=C;~@Huw)uK}%+t.ґM3mC\U6CAΪ". 凄9n' U,8fe*Rr0~ד "Q/ RV`o);ZVew4vBу*70e?F8NDeR=ܭ qpߡ 6 f LDE,`ƘV]1Mq3 J ׏+~[[&^U5}Q/l].w-N5N!Rp+ab6U>f+7-:\~XTHedSüR%Z n(*ٴXYd״?%1U9إ;R>QD DcNU';LGp;m^9+ugVh^nRy*Un;)/ȔrL \?:> t=.Tġ &; [^CR-/ȡok0e HOC$(G*A[2w zwY,cd2L#rHPU{(T7$kw2笂Frtb5OO>(&b1vUKol~1yUV5U8Vk;֜\9ŰX D)\"!?*|FL u"B3d]dm2iVֵ褽o<rO8[kvxpsj"y][jq~11{-`”4T 3hH7PK! ѐ'theme/theme/_rels/themeManager.xml.relsM 0wooӺ&݈Э5 6?$Q ,.aic21h:qm@RN;d`o7gK(M&$R(.1r'JЊT8V"AȻHu}|$b{P8g/]QAsم(#L[PK-![Content_Types].xmlPK-!֧6 0_rels/.relsPK-!kytheme/theme/themeManager.xmlPK-!ʮtheme/theme/theme1.xmlPK-! ѐ' theme/theme/_rels/themeManager.xml.relsPK] KnLn%!0 !D0 !w0 !0  JJgggggggggggggggggggggj#T4zAJWvPn̫D(+3@(G&UfwB&¸LH .|@6+:<TlPzPj(i (36KP]olD&j`:QJ \VPzЋj@L7CRh]*fkqxx`,0~N  ^ |" + 1 7 < JI i ܒ < 0 +-.023;?ABDFGIKMOQRTVXZ\^_bcefhikmnprsuwy{|~"$&)*/12358:=^`aceirtwz| .X;e< !j">$CDg`֟jؠ.<ʸN$-b<I\sDȏzj"4r ":NMdZ,d`D`JZBX8f&t0XnX..:::\<=V>> ?@AA>BB[CEIFLan| *z! VXj00211234n5666789B94:::;;n<l==h>R?@.@@A6BBCHDxDDEFF^GnGG HHIRtt1@$TRp8*2BR`,<ft@N)VCZSeXjklBllHnnopppr~ pr*, Jj d<Jn<n0Td<0.n2P. N b l  R   n   ^   j l z" |" b# # ( , . 1 2 Z4 5 p7 : = > A B E fH I HI I J J Z pZ Z `b g i i j k nk vo o rt bz l| @   ^ " փ ڒ p ̔ " 4 8 | &  !"#$%&'()*,/1456789:<=>@CEHJLNPSUWY[]`adgjloqtvxz}      !#%'(+,-.04679;<>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]_bdfghjklmnopqsuvxy{}~    J`cj!T # @H 0(  0(  B S  ? +Q{|)*79y{  1346B%'79I2KM\kq L$!!!!$$$ %''//0155:;===>??@ @RCsCuCC[KzKKKKKkOO QLQQQQQSSSSSSS!TUUVVVVVVVVVVVVVVVVVWW WWWWW:YWYhYYYYYY]]]]^^ _A_____``)`aagaaaaabbcccc$d1d3d:dddddeee"e#e)e:eKeLe]eaeke|eeeeeeefffoggghhUhVhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhiiiiiii i"i#i+i-i1i5i>i?iJiKiQiRiWiXi\ijjk k!k-k.k5k6k~B~J~K~S~~~ÀĀƀǀ̀΀؀߀Ăł΂҂ւ&.089<=EGLŃƃ΃σՃ؃߃ -$%,.56=>FGOknoz{  ^`gh~҆')12:>@CNOXY_`kltu}~ŇƇ·χׇ؇އ߇ #%)*01:>EHOcegoqx|ƈȈψӈۈ܈  *+2357?HTUXYablmuwʉ̉ԉ؉܉݉߉  !)*1246@BFJQUZ[efpt{|Ɋ̊ҊԊ׊؊ &'/3:;CDFGOP^_dfmq{|~Ƌɋыҋ֋؋AvxȌʌΌό#$%'01NՒג359:hjœ͓̓Փ֓ݓ "%-/7;BCLMPR\`jkuv}ÔĔ͔є#./56;<F#$,-;>EIQRXaĖŖ͖Җ֖ %*0<ABJKMNmovwǗȗʗ̗ԗؗߗ!"+.56@ACDIJTV˜ØИ֘ޘ ")+./67DǙΙ/Rbc7;Rĝ&./BWrt|Οء4MNWX`dkФؤrwxǦ̦ͦqȨ֨רި Ī̪89V*olyȶ׸07żĽ:<Fe !)x 13>?LMT[jk~">?Z 3(>@Sq~ '(?@Z 34U ()'?AGHLMOPno &(?@jlxy "#%&@COPZ[]^fg~ $%,/67?CQR^bhltu{| ()12@CMNVX^_klrs  "#%&,189?CKLWX\]dfijst12GHTU[]ej{} "#+,EF\]admq|~ "#+-89BDIKRT]^dfmow| !",578:;BCPQVWacklnowy "%+-89[^hiqrxyKRT\]cgqrvy)ACqs -/EGUV`ahjlmy{~ %&.09:?@HLNOq13DtQ'(*+23;<CGLPSTabklnovw~;BCKMTU\]efmnpqtuyz #%-189CEIKSU]^abeinsz~$%/056=AHIKLVW\]`anotv&*34<?JKXYabijmnrsz~(*34BCQRUVbcnotvcRpr|} #&',-56<=CENOQR\]fgpr()129:<=DFMOuv|}  #$,.89UWxy%   " # @     >qsxyajk)*BsDFR  /1;<jlvw  !",46:BEPSZ[cdmnpqwx)ABV9!P!Q!b!!!!!"""""""""##$#&#0#1#A###l%u%&&|&&&& ''((((^,z,{,,,-------|//////o0000M1U111z3333 666J6n6666666777797Y7777777778!8=8`8a8~888888888899?9u99999999:,:.:D:X:s:u::::::::: ; ;";S;n;p;;;;;;;;<'<)<X<a<<<<<<<<<<Q======@@@@@@@@@@@A_AeAfAAAAAAAAA B BBB$B%B4B5B8B9BHBIBLBMBTB`BBBBBBBBBBB C C&C'CNCOCrCuCCCCCCCCDDlEuEFFFFFFFFGGGGsRsSsmsmtpttt~wwwwwwww\yfygy{y~~35op2X^_op39Ly҇&=>STjȋ/TUj"jvz͏ُ]iАѐőƑԑבcjvk~  $0Z[Sij|ӢרlϩO\īū (./J'8duwʼ:npxhn@H &'D!23E%@Te56Jx#&2Ylv:VXlm 56AEOPX\depqz{ %&+,RTuvRT6  ')m:bcnT^dginorDE(-.G<C19{       #       f       > ? H }    <BC^9:Mkxz68@AP%&;!"-.57=?EIQRWY^_giopwx}67n~D[\n) / 0 K  $?$@$S$%%%%+L+668888::::sAAAAB1B2BIB[CuCvCC~EEG GG)G{NNNNyOOOPuPPPP&T9T:TDTU&U(U3U\UkUvUUUUUU]VgVjVqVVVVVnWxWWWWWWXFXQXSX]XXXXXZZZZ3[;[<[H[\\\\\\\\&]-].]9]d]o]p]]^ ^ ^^^^^ _g____ybbbbkk*lMlOlTlUleltl~looooxxzz{{~~~~7~Rij &'B,UVd35(./J[wx%&Aiu&2{вOvwõɵʵ1RS]@RSp۽ $ ~fyz9C<MXin 01Kagh -.C9`n %CEM  (*2 Qcdy6YZg 9:EFIJ^y     0 1 < = Y Z m     o|ANZe^d####())!)G)Q)))A*K* --H.Q.+/4/N/T/U/i/z7777889999::::<<<=>>>>>>=D@DAD[D|MMMMNOOOP PP-PpPPPPSTT%TUUUUWWWXzXXZZZ[[[[%\ ^0^1^J^A_D___````ccccggHgigkg~ghhhhj jFj`jk5kkkkkll mMmNnVnWnrnsnunvn}n~nnnnnnpp4p7ppppqqq q[qsss&sAs_s`slsssssttt*t,tJtKtWttt~ttttuu"uLucuuvvvv*vEvhvjvvvvvvvwfwwwwwwx$xNxgxxxxxyy#y7ytyyyyyyyyyy z#z{@{A{T{m{{{{u||||||!})}~~u~~~~~~[q Eef{DJKy{QlnyzăЃ"#ACEF^„̄̈́ք݄ׄބ ./349:WƉ#DYrNjȋًJ`ƍ0CEgi ܏ޏ!1=CDUΑ'8̒&@A\Ɠٓ(@BRǕ!>@KL\֘   *KMUVimř48CDK֛5Xl;T0S)+OP[ڟݟ=?EFQS֡ס &aghĥť,0NPRSkͦΦЦѦئ٦ۦܦ*08?ADG`ܬ  $,-HIKLSTVW_`klvұرٱ߱Nprֳ +.4÷?QTUq(*,-LMannϻѻĽ̽ͽ )*DT'(BOm%&<"BCMx689O4<GMUXo'(5'Hy+6H-/12JW}-MOk - 37?@[\^_fgijrs}~V]9b6RSdd9qs~ )*;rvwZfUf-W}ZoQ]VgKlpyzRx!xUm1="#>?ABIMSTVW_`jkr@bdocx                        { %&./89@"#+,7]#1V AY()F"""1"###$##########$$$$$$_$$$$$$$$$$$$;%?%@%B%C%E%F%H%I%K%L%m%o%~%%%%%%%%% CEJKy{rs"#KL-.dewx45ABZ [       1 2 : < C D [ \ d f m n I J R U P Q Y [ 4 5 < @ T U &'gh12KLst O%&wx . / !!" """##p#q#$$$$"&#&&&''5(6(((9):)Q*R*++,,--..w/x///2030112222u3v3445556n6o666776878992:3:;;];^;;;]<^<==n>o> ??1@2@@@CCCCDD8F9FdHeHHHHHIIJJ/K0KKKKKKKKKKKKLLLLL!L"L8L:L?!"lmqr[\+,0156 +1256kl,-34UVFGNOCEXY_`23UVZ[|}%&DE()[\`a45 ij|~*+VWGIno_`#%.ef\}x57^hLqrS)01LNsbcPQ(* np^aIK,-p:<GH()F G K L r s | } 8 9       d e =>rs_RSWXlvWX~  /!0!!!t"u"""""%#&#######)%*%%%H&I&&&''!'"'''''!)")**++U,V,--------....J/K/T/U/00k0l011z2{2"3#3x33r4s455 6 6K6L666<<r>s>~@@@@@@ B BUBVBtCuCCC.D/DDDDDEETGUGGGHHHHUIVI_I`IJJKK!L"LMMwMxMMMNNHNINNNyOzOOOOO0P1PPP?Q@QQQRRmRnRRR%S&SSShTsTyTzTUUUUVVJVKVVVVVTYUYZZu\v\]]^^q_r_iajaaaaa'b(b;cx?xAxCxaxbxdxexxxxxxxxxxxxxxxy y=y?yZyyyyTzUzzz{{{{||/~0~~~5psVpefb܅݅  !"89MNbcxylm*+jkdeFG238ܗݗڙۙ78ceno|~ޚߚ#$46GH؛ڛ13JKeg|}ϜМJKuwƝ"#DFĞŞٞڞ-.acvwݟޟ+-ABwxߠ01[\mn¡á%&yzGHdeӧԧ01ABب٨Щѩ@A  jkXY&`45:;  QRԻJKabLM$nojk)*!"UV !AByz~vw:;vxHI~IJ01noOP45Tuoinu'(DEHIEF!"y        :|3478noefBCx?%@%%%%333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333E{sLe9B J U Q ] 5 U &x#q#%#&;^;;^<?2@KM/N|NO0OOOYYO[[]l]gaa?gog-i^iijlZl"~U~pT `҆)%*gq7A:Aʌό$'O5:“aϖ+ЙՙDv&}П$)fr%FǨ*/bjm3NVmr162Vx O;`V[&\~Io)Xl]^/G0s*CrrG } aSXg##'"'}''--..1/U/@@9BVBDDVI`INNjTzTUUddeeAeeMfifi1iooqq^^^^_p)q%~n~|߰e{g{C^wW(Hky 1 X  ATCj$$**#CDDEP.PUUYYK]d]T^^Miil mNmmdooop\qsqqqGrryBz{{||H}}tD{C4qNe8ȉ GtĊFt֘8LOeZ#Sa?^>8HѫjiϯB$Pp 5 Q*Ľ, QiG%cp{Gnv4/1~f}geEriirj,hUEXp}5xX,  y\#%####$$%?%@%B%C%E%F%H%I%K%L%%%%%; ;;ww%&==nn==@@yByBtCtC77jj@@SS''    -P-Pllvv99###c$$>%?%@%@%C%C%L%%%%%P!!DDPP! xB:Fp'F,JOoxaF"_Bp; $qQz>AmFbh: Nfq 8$8īosTV(zRf_3xabfwF E%F(n*B#-{ .>\&k!4{:] M8jt@A%7 B40(EOBMx&h8DPvt'LF2lL&L^ CP?@t fX]B^=XR[I!Ed\t)2\b>N^Qr1Z}G_B0o=3aJ\FeqVanz-}GaF"5]bܫDzeC&e:6WylF"2n) p .JYssxOtF" EvB6^`OJQJ ^`OJQJ^Jop^p`OJ QJ @ ^@ `OJQJ ^`OJQJ^Jo^`OJ QJ ^`OJQJ ^`OJQJ^JoP^P`OJ QJ ^`OJQJ^`OJQJp^p`OJ QJ @ ^@ `OJQJ ^`OJQJ^Jo^`OJ QJ ^`OJQJ ^`OJQJ^JoP^P`OJ QJ ^`OJQJ ^`OJQJ^Jop^p`OJ QJ @ ^@ `OJQJ ^`OJQJ^Jo^`OJ QJ ^`OJQJ ^`OJQJ^JoP^P`OJ QJ ^`o(() ^`OJQJo(.pLp^p`Lo(.@ @ ^@ `o(.^`o(.L^`Lo(.^`o(.^`o(.PLP^P`Lo(.^`CJOJQJo(hH. len^`CJo(()$ $ ^$ `o((@ @ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PLP^P`L. ^`OJQJo(-^`OJQJ.pLp^p`L.@ @ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PLP^P`L.^`o(() ^`OJQJo(.pLp^p`Lo(.@ @ ^@ `o(.^`o(.L^`Lo(.^`o(.^`o(.PLP^P`Lo(.h^h`o(()P^`Po(..^`o(...x^`xo(....  ^`o( .....  X@ ^ `Xo( ......  ^ `o(....... 8x^`8o(........ `H^``o(.........=^`4*57:;<>*@B*EHH*KHS*]^Jo(phu. len^`.pL^p`L.@ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PL^P`L. h^h`hH) ^`hH) 8^8`hH) ^`hH() ^`hH() p^p`hH()  ^ `hH. @ ^@ `hH.  ^ `hH.^`o(.^`o(. ^`o(. lene^`eo(()eh^e`o(.  X ^ `Xo( ......  ^ `o(....... 8x^`8o(........ `H^``o(......... ^`OJQJo(-^`OJQJ^Jo(o pp^p`OJ QJ o( @ @ ^@ `OJQJo(^`OJQJ^Jo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo(^`OJQJ^Jo(o PP^P`OJ QJ o(=h^h`567:;<>*@B*EHH*KHS*\]^Jo(ph()8^8`^J.L^`L^J. ^ `^J. ^ `^J.xL^x`L^J.H^H`^J.^`^J.L^`L^J.^`OJPJQJo(- ^`OJQJo(o p^p`OJ QJ o( @ ^@ `OJQJo( ^`OJQJo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo( ^`OJQJo(o P^P`OJ QJ o(9^`4*67<>*@B*CJEHH*KHOJQJS*o(ph7.2..^`.pL^p`L.@ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PL^P`L.h^`CJOJQJo(.7^7`CJOJQJo(.^`o(.p ^p`o()@  ^@ `o(()x^`o(()H^`o(()^`o(()^`o(()h^h`56B*CJaJo(ph.=X^`X4*567;<>*@B*EHH*KHS*\]^Jo(ph.0^`0o(..``^``o(... ^`o( .... ^`o( ..... ^`o( ...... `^``o(....... 00^0`o(........^`o(() ^`OJQJo(.pLp^p`Lo(.@ @ ^@ `o(.^`o(.L^`Lo(.^`o(.^`o(.PLP^P`Lo(. ^`OJ QJ o(^`OJQJ^Jo(o pp^p`OJ QJ o( @ @ ^@ `OJQJo(^`OJQJ^Jo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo(^`OJQJ^Jo(o PP^P`OJ QJ o(^`CJOJQJo(hH. lenh^`CJOJPJQJo(-$ $ ^$ `o((@ @ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PLP^P`L.hMh^h`567:;<>*@B*EHH*KHCJOJPJQJS*\]^Jo(ph-8^8`^J.L^`L^J. ^ `^J. ^ `^J.xL^x`L^J.H^H`^J.^`^J.L^`L^J.^`o(.^`.pLp^p`L.@ @ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PLP^P`L. ^`o(wh!Xh.^`.pL^p`L.@ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PL^P`L.0^`0^Jo(.^`^J. L^ `L^J. ^ `^J.i^i`^J.9L^9`L^J. ^ `^J.^`^J.L^`L^J. ^`OJQJo(-^`OJQJ^Jo(o pp^p`OJ QJ o( @ @ ^@ `OJQJo(^`OJQJ^Jo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo(^`OJQJ^Jo(o PP^P`OJ QJ o( ^`OJQJo(-^`CJo(() pp^p`OJ QJ o( @ @ ^@ `OJQJo(^`OJQJ^Jo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo(^`OJQJ^Jo(o PP^P`OJ QJ o(^`5B*OJPJQJ^Jo(ph ^`o(.   ^ `OJ QJ o(   ^ `OJQJo(vv^v`OJPJQJ^Jo(-FF^F`o(. ^`OJQJo(^`OJQJ^Jo(o ^`OJ QJ o( nbn^n`bOJQJo(-^`OJQJ^Jo(o pp^p`OJ QJ o( @ @ ^@ `OJQJo(^`OJQJ^Jo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo(^`OJQJ^Jo(o PP^P`OJ QJ o(h^h`57B*o(ph()^`o(()pLp^p`L.@ @ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PLP^P`L.h^h`o(()^`.L^`L.^^^`..^.`. L^ `L. ^ `.^`.nL^n`L. hh^h`CJOJQJ() hh^h`56CJOJQJaJo(. len8L8^8`L.^`.  ^ `. L ^ `L.xx^x`.HH^H`.L^`L. 8^8`OJQJo(-h^`OJQJo(hH  ^ `OJ QJ o(  ^ `OJQJo(x^x`OJQJ^Jo(o H^H`OJ QJ o( ^`OJQJo(^`OJQJ^Jo(o ^`OJ QJ o(""^"`o(.JJ^J`. L ^ `L.  ^ `.^`.L^`L.ZZ^Z`.**^*`.L^`L.:^`567:;<>*@B*EHH*KHS*\]^Jph. len  ^ `^J.S LS ^S `L^J.##^#`^J.^`^J.L^`L^J.^`^J.cc^c`^J.3L3^3`L^J.^`o((^`o()88^8`o()hh^h`o(()^`o(()pp^p`o(()  ^ `o(.@ @ ^@ `o(.  ^ `o(. ! !^ !`o( Tabela :^`.pLp^p`L.@ @ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PLP^P`L. hh^h`CJOJQJ- ^`OJQJo(o pp^p`OJ QJ o( @ @ ^@ `OJQJo( ^`OJQJo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo( ^`OJQJo(o PP^P`OJ QJ o(hh^h`56B*CJaJo(ph.=X^`X4*567;<>*@B*EHH*KHS*\]^Jo(ph.0^`0o(..``^``o(... ^`o( .... ^`o( ..... ^`o( ...... `^``o(....... 00^0`o(........9^`4*67<>*@B*CJEHH*KHOJQJS*o(ph3..^`OJQJ^Jo(o p^p`OJ QJ o( @ ^@ `OJQJo(^`OJQJ^Jo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo(^`OJQJ^Jo(o P^P`OJ QJ o( ^`o(hH() P^`Po(hH.. ^`o(hH... x^`xo(hH....  ^`o(hH .....  X@ ^ `Xo(hH ......  ^ `o(hH.......  8x^`8o(hH........  `H^``o(hH.........J^`4*567;<>*@B*CJEHH*KHOJQJS*]^JaJ8o(ph."u^`u56B*CJOJQJaJ0o(ph..Ju^`u4*567;<>*@B*CJEHH*KHOJQJS*]^JaJo(ph..."u^`u56B*CJOJQJaJo(ph....  ^`o( .....  X@ ^ `Xo( ......  ^ `o(....... 8x^`8o(........ `H^``o(.........9^`4*67<>*@B*CJEHH*KHOJQJS*o(ph.^`.pL^p`L.@ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PL^P`L.Ue^e`4*56789:;<>*@B*EHH*KHS*TXY(\]^Jo(phu Tabela :  ^ `. L ^ `L.^`.^`.XLX^X`L.((^(`.^`.L^`L.^o(.^o(.  56o(. len^`5o(() ^`5o(. j ^ o(():^o(() ^o(()r^ro(()h^`CJOJPJQJo(hH-^`CJo(()$ $ ^$ `o((@ @ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PLP^P`L.Fhh^h`4*567;<>*@B*CJEHH*KHOJQJS*]aJo(ph"u^`u56B*CJOJQJaJ0o(ph..Ju^`u4*567;<>*@B*CJEHH*KHOJQJS*]^JaJo(ph..."u^`u56B*CJOJQJaJo(ph....  ^`o( .....  X@ ^ `Xo( ......  ^ `o(....... 8x^`8o(........ `H^``o(.........Fh^h`4*567:;<>*@B*EHH*KHS*Y(\]^Jph()8^8`.L^`L. ^ `. ^ `.xL^x`L.H^H`.^`.L^`L.dd^d`o(. ^`OJQJo(-pLp^p`L.@ @ ^@ `o(.^`.L^`L.^`.^`.PLP^P`L. ^`OJQJo(-^`OJQJ^Jo(o pp^p`OJ QJ o( @ @ ^@ `OJQJo(^`OJQJ^Jo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo(^`OJQJ^Jo(o PP^P`OJ QJ o( ^`o(wh!Xh.^`.pL^p`L.@ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PL^P`L.h^h`o(()P^`Po(..^`o(...x^`xo(....  ^`o( .....  X@ ^ `Xo( ......  ^ `o(....... 8x^`8o(........ `H^``o(......... h^h`OJQJo(- )^)`OJQJo(-hR0^R`0OJQJo(hH 0^ `0^Jo(... <^<`^Jo( .... ^`^Jo( ..... &`^&``^Jo( ...... `^``^Jo(....... ^`^Jo(........h^h`()P^`P..^`...x^`x.... ^` .....  X^ `X ......  ^ `....... 8^`8........ `^``.........9^9`5B*o(ph() ^`OJQJo(-$ $ ^$ `o()@ @ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PLP^P`L. =^`4*57:;<>*@B*EHH*KHS*\]^Jo(phPreglednica :^`.pLp^p`L.@ @ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PLP^P`L. r^`rOJQJo((^`o()88^8`o()^`o(()^`o(()pp^p`o(()  ^ `o(.@ @ ^@ `o(.  ^ `o(. >g^>`gOJQJo(- ^`OJQJo(o pp^p`OJ QJ o( @ @ ^@ `OJQJo( ^`OJQJo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo( ^`OJQJo(o PP^P`OJ QJ o(^`56CJOJQJ^Jo(.^`^J.pLp^p`L^J.@ @ ^@ `^J.^`^J.L^`L^J.^`^J.^`^J.PLP^P`L^J.^`5CJH*OJQJS*\aJ%^`OJQJ^Jo(o pp^p`OJ QJ o( @ @ ^@ `OJQJo(^`OJQJ^Jo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo(^`OJQJ^Jo(o PP^P`OJ QJ o(^`OJ PJQJ ^Jo( ^`OJQJ^Jo(o p^p`OJ QJ o( @ ^@ `OJQJo(^`OJQJ^Jo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo(^`OJQJ^Jo(o P^P`OJ QJ o( 8^8`OJQJo(-^`OJQJ^Jo(o pp^p`OJ QJ o( @ @ ^@ `OJQJo(^`OJQJ^Jo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo(^`OJQJ^Jo(o PP^P`OJ QJ o(hh^h`OJPJQJo(- ^`OJQJo(o pp^p`OJ QJ o( @ @ ^@ `OJQJo( ^`OJQJo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo( ^`OJQJo(o PP^P`OJ QJ o(P^`Po(@@^@`o(0^`0o(.``^``o(.. ^`o( .... ^`o( ..... ^`o( ...... `^``o(....... 00^0`o(........^`o(. len^`.pL^p`L.@ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PL^P`L. ^`OJQJo(^`OJQJ^Jo(o pp^p`OJ QJ o( @ @ ^@ `OJQJo(^`OJQJ^Jo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo(^`OJQJ^Jo(o PP^P`OJ QJ o(^`OJQJ- ^`OJQJ^Jo ^ `OJ QJ  ^ `OJQJ x^x`OJQJ^JoH^H`OJ QJ ^`OJQJ ^`OJQJ^Jo^`OJ QJ ^`56CJOJQJo(.^`.pLp^p`L.@ @ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PLP^P`L.hh^h`CJOJQJo(Shema :^`.pLp^p`L.@ @ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PLP^P`L.h^h`7B*o(ph()^`.L^`L.f ^f `.6 ^6 `.L^`L.^`.^`.vL^v`L. ^`OJQJo(-^`OJQJ^Jo(o pp^p`OJ QJ o( @ @ ^@ `OJQJo(^`OJQJ^Jo(o ^`OJ QJ o( ^`OJQJo(^`OJQJ^Jo(o PP^P`OJ QJ o(h^h`o(()P^`Po(..^`o(...x^`xo(....  ^`o( .....  X@ ^ `Xo( ......  ^ `o(....... 8x^`8o(........ `H^``o(.........S  ^ `4*567:;<>*@B*EHH*KHOJQJRHS*\]^JaJhphu. lenV V ^V `.&L&^&`L.^`.^`.L^`L.ff^f`.66^6`.!L!^!`L.^`o(.7^`5o(()p^`o(...x@ ^`xo(.... ^`o( .....  X^ `Xo( ......  ^ `o(....... 8^`8o(........ `P^``o(.........Ih^h`4*567<>*@B*CJEHH*KHOJQJS*Y(^Jo(ph.^`.pL^p`L.@ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PL^P`L.h^h`o(()P^`Po(..^`o(...x^`xo(....  ^`o( .....  X@ ^ `Xo( ......  ^ `o(....... 8x^`8o(........ `H^``o(......... ^`OJQJo(.80^8`0o(..80^8`0o(...^`o(.... ^`o( ..... `^``o( ...... `^``o(....... p^p`o(........ p^p`o(.........Kh^h`4*567:;<>*@B*CJEHH*KHS*\]^JaJo(phu()^`.^L^^`L..^.`. ^ `. L^ `L.^`.n^n`.>L^>`L.^`o(() ^`OJQJo(.pLp^p`Lo(.@ @ ^@ `o(.^`o(.L^`Lo(.^`o(.^`o(.PLP^P`Lo(.h^h`o(()P^`Po(..^`o(...x^`xo(....  ^`o( .....  X@ ^ `Xo( ......  ^ `o(....... 8x^`8o(........ `H^``o(.........^`o(.^`.pLp^p`L.@ @ ^@ `.^`.L^`L.^`.^`.PLP^P`L.V(!Ed\)'BeqVaZ}G_N^Oo ;CWu> Evjt@AFb#-{#Zu62 BDIRb.%{|$$$$$$,,$$$$$$$$$$$$$$$$$1,$$$$$$$$nD*$$$$$$$$Fp$$$$$$$$2mr$$$$$$$hl/&$$$$$$@s$$$$$$$$        ČN$$$$$$$$O$$$$$$$$+Z>|$$$$$$$8,\Jv        ^$$$$$$$$(X$$$$$$$$$B $$$$$$$$t$$$$$$$$ $6Wż*,:&\O\[³Teԕ$$$$$$Teԕ$$$$$$&Z>|$$$$$$$tFuD&84~lp|H$$$$$$$$ČN$$$$$$$$$4u$$$$$$$$n?rpVD$$$$$$z.h$$$$$$$$)$$$$$$$$n$$$$$$$$ FpHp$NX:cj"&ǂfۦd{F.V<($$$$$$$$\F         $$$$$$$$j$$$$$$$$`$$$$$$$$ (I|8        T04$$$$$$$$$$$$$$$$^$$$$$$$$%!L%9/4mTM*N iIDif/4mTMM$*N[$597&&>+`,!|eqe..A[$:B iIDeKsM/4mTtGTJyUa)HW-_tR`vbtR`+'cNze*N!|e,e_g*N kaLkQ;UlussdStQ;Ul:GuZDvVuv?x   O O*66]6; >v?ILB`iV.W=?K#Un[fl#rr+s |)o69IM`w"%?+KWcj8w - !),FFMKLBORXfrxx)ABi: { h  x1o6qCLM;bbTfAltq-5$=dzhrEQ,_/7_=CHgn*r5r  & 8 G [ Qq w " , *> D E @b h   ( < R Lr v 2 Z  ! $ 0 E: e< I Q h\ l_ _ Ya ih h Lo s Iw  H 4 ^ {l :m ]x n~ ~ ,A.MXnpyO5H[-f{hno}uA3NSSSRT ja$+'3)E-<\CRVBv  ~.7/@AtOWlX,Y1]^d2e_eij^y`~ +H29\]N^td.t~]>8A+R-S,]UkU*x0Ma/f7o$%T5q9;?l@LXh\My}vq]o8>?ILZ[ov _ *+/fA]cI|  C/VXb$kxrv. 1HR  1W296q@i^iu{|K(+S,2>\AP[#t$$^+$1$4$_9$9$<$C$E$F$ S$X$z$|$$ % %3%M5%T8%TC%I%_%d%p% &&&:&#,&b-&6&C9&Q&f&{&}&''<'9' '''$'+'3'F'p't'@u'y'l|'~(x(],(4(CG(EP(8W(_(a(w())/)>)#L)nj)k)2z)"* * *:*E*.a*+++B!+4+5+;+@+P+T+h+s+~,,,,,2),.,/,F,J,^K,k,yl,},---?*-UM-W-h-#m-'y-+-..e.W.).j*. ;.j<.Wj.d{.Z//!/&/4/A/M/&x/T~/0 00;0O%070=0C?0H0M0=a0gi0Du01A1 11$1O-1@?1}@1)G1 2c 2"2)2:2d27f2w2[33G73]3`3t347G4f4'p4=u4&50555 M5]5f5t5ay5|56 "6-686L6O6T6f`6cs6.7767{K7U7-W7Y7Z7^7a7q7y7uz7H{7a88I,81838@8dB8[W8_8`8a8O8996959;94H9I9T9q9is9{9o::K:Q:Z: |:~:b;;z; ;";1;Q;_V;FZ;i;r;Pt;{;<K<Jp<Us<$x<=T=2=A,=4=6=/9=M=V=[=\=]]=Q`=z==#>%>(>7>?>A>C>BD>J>P>y>*?B?QP?V?:f?q?Wt?w?}? @ @@T@'@7@@@MJ@AZA!A9A2fAbxABBxBBuB BWEBjLBMB uBvBaCK CC3C4C;CgCC?`CgCmC5tCtuCxCDJDMDRDHaDieD* EEEE_E%E-E8ES>SH@SLSRSSXS^SpSsS{Su~S T"TV2T}6TXNTnRTUTWT^TUU4U1U4UDUDUEU*LUVqUVV=!V{3VBVJV1KVWuV {V W WW%W3WF6WSZWdW@hWmW5X*X AX:AXBXGX\X`XlcXyX(Y( Y Y(YEYTNYvQYLYYfYgYDjYrYytYL}YZZ.Z EZ[QZ]ZNoZ|Zc![,[-[5[E[IJ[O[\[\d[{f[|["\\(\4\_<\x|\]]"]5]8S]\]]]]]sf]Ti]i]lj].s]^^T ^3^^^6^UE^J^b^e^Wm^^__ _&_._L_S_#`T`H`2`4`Je`5l`Hn`t`v`h aya a$!aPQaWaDia4qawa=b(b5b6b<8bCbQb[blbub{b cccc c#cCcNcUc8jcsc.vc}cd$!d/d4d;8dx8d9d;d:DdLdVdldnd5}d,eK-e4e:;e>eAe IeKePeVe_e,fe*ieve@ fmffsfwfk~fEgwg(g/g<9gCg Pg"SgUgVgZg_gighhh$h(h9h!@hXhy^hqhxhiM+i+iN2i09i ;iMiVigimiDwixi_zij!j{?j'djdjgjojqjNkV#k1kQ>kPk~Qkdk|k^,l2lh8lNIlOlRlclfltl?vlyl}mdmmh0m@mVFmDTm9WmkmmmQDn&NnIQn[ndnknoaoq oo6o8oVo!soCuoYyopk pj"pp$p&pU+p;p+EpOpQpVp_pnpDqqMqbXqcqhqrqtq1q`rXr#rEr$FrFrKr erwr-sbss.Ts*hs"nst ttMtRt;StQStgtstu u uu)u/;uMuwuyu>u v-v=viqvJyv~vE w0www]4w9wxhwRjwMx xF"xF&xl>xExCHxIxytyyGPQUV8ccJhls )4\5CFpno} >F-DTGpIS]tiN n)u137_8?9F"Wekv }=>Og8hj!us $&:K]afzho.6Z`j6u?vy"e)w4aAhl3r; #w+Yf,899:JNPswy%12GHKe?g}  +p.\7i?bAEUM[-fPsUw o!Y#B$+8m8?:i@EQ]_oqdww2x)z;{ 4 /OXNp@{ fD#$DFqtyy&,AGdezm128Ei~|}QLU\kb `WA)uT(]`!(390W_j(vM= 7<Aev{418YCX ^y$MV]]_al#mn.4P ck(@kM[hj -y?BU"]Xaj 2 z07MQcr~*.4:JcNX$}kZ"B `%5NWu&1kEI_6c5v]|~,%5DHYjku'$A.Y:>@O_ov %)17DE)c5{9|GOlSU&]Ta[`WhBjj9q t}z1 $/,1>]zhjq}z "&8=BD]es*|n.6=bcl<n ^w3$(.DKRiBvyH6>BuQ9YgbkQs1 z =5P7DURcz}SR|!+!0g13SgPgUpy} m y =NA5QY8^9j J! X<^.`f.s|vw-569CeTXt"(\)1=PDGiiC !=(>BNj9 1!%)AJd' 4bP QTdL#-4@ v| s)1uACC%P_ _rcifvT{(c)!+X+22EG-L]jb'@k#F0>aBtR%)(6KN7O`i&.4zJkl{((eg+x &*,<^D^lwwZd %2@<"@X|ezA-7AU\WM^%`yi} :)f3x:zDW@G03Lcz~hC_q!.M1?CH~Hey}$cq'ELcqu* 8K\"#y((,j;U0 ^o!*}-Cb.n\nsLxOr$_'2;LR`Rq1Wqc)BYibnR|$.UJ/ +9<?JONlQ krnp"s$9S`W_c B h.?@UDZoqrKytA-'(2@DUf}Al K:,(4@DPS8YZM^ruHJ0=hEeJx|`  q(,00b>X?Qp2=>DI+MxP&dpq$K+Y9x=aCpOggp#2?AFf].1{@juv&/{506OGLRRXS8Tgkw1 2 A0Sa{ptx0 #^+W`^ j"4MBKD)OSu| 2K>E 7-HMRS*jl156^fgohovwC!a5#=>fnAc /&>QB]JQny {}.m_bqZ+Y,,F I>Q_AdgW4v::=?GWaelZ!;C|ISYGdEhh.Q1F&*/t?Ahk\lnJoarz 'Z+/599GEO`fl{s{&'01B>WGnrF %G0~Z rpr t'?CDTtUVjW9t0 EFVVlorxzz&X57=GHM7gvgnqqyv /3BOgPffk} &&P?(G(Nz]5_e(hl[w i"[,,7{9 BEOn}78#9<Z`efw oY"&4(+BnQQbP| =,,-.f04:GL6hu} MAE1FpO|v<&=v[`xyrh&(g_@s~!?3g3]%ioortm }3DQDWV_jzU)w4^:Ufd~'.FNr`v|z '!)1;~?A|SfX[iWt | #1=@@FLY]a^s^.3@S^_Obbb imanqtWuBCDEHKMNSVXY_`bdghijmopsuw}   !#&'),-2679:;<=>BCNPSTUVXZabcdeioprtuvwy{~ccccccccccccccccccccccccccccccccccccccc c cccc8% 8@"$(:|@@JLNPXfj@v~@ "$*2<DFJLVX`dfjntz~x@@   "$&(0468t@<FHLRTX^`jrtxz|~ @&(*46:<@DFJLPT\`jp~ @@  "&(,UnknownG* Times New Roman5Symbol3. * Arial7.*{$ Calibri5. .[`)Tahoma?= .Cx Courier NewY FrutigerTimes New Romane IQSPSS+MyriadPro-RegularArial] Courier PSTimes New Roman9Garamond?. x@Arial BlackCTTE1980810t00C PMingLiUe0}fԚ;Wingdings71 CourierA$BCambria Math"1 Qq' rB'eۆfeۆf!0"#"# 2qHP  D#2P!xx 1 Leon Kobeti  Andrej TepinaLP   3  3                   ! " # $% & ' ( ) * + , - . / 0 1 2 3 45 6 7 8 9 : ; < = > ? @ AB C D E F G H I J K L M3N O Oh+'0x  ( 4 @ LX`hp1Leon KobetiNormalAndrej Tepina31Microsoft Office Word@T@^ Lr@f@ۢfeۆ՜.+,0 hp  LOCUS d.o.o."# 11 NaslovTitle  !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvwxyz{|}~      !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvwxyz{|}~      !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvwxyz{|}~      !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvwxyz{|}~      !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvwxyz{|}~      !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvwxyz{|}~      !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvxyz{|}~      !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvwxyz{|}~Root Entry FPData ,1Tablew]WordDocument 0 SummaryInformation(DocumentSummaryInformation8MsoDataStore@ l23KQDKE==2@ lItem  PropertiesUCompObj |   F*Dokument programov Microsoft Word 972003 MSWordDocWord.Document.89q