ࡱ> ~U$gbjbjnn$4aa'::8#|8($|!; ;H"r9(hS"^0 "" " " ;; ":O :$OB INA TRZIN Ob inski svet `tevilka: 3-1/99 Datum: 09.02.1999 Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS at. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je ob inski svet ob ine Trzin na 3. redni seji dne 09.02.1999 sprejel S T A T U T Ob ine Trzin 1. SPLO`NE DOLO BE 1. len Ob ina Trzin je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na obmo ju naselja Trzin. Sede~ ob ine je v Trzinu, Mengeaka 9. Obmo je, ime in sede~ ob ine se lahko spremeni po postopku, ki ga dolo a zakon, z zakonom. 2. len Ob ina v okviru Ustave in zakonov samostojno opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce ob ine in naloge iz dr~avne pristojnosti, ki jih s soglasjem ob ine prenese v ob insko pristojnost dr~ava. 3. len Osebe, ki imajo na obmo ju ob ine stalno prebivalia e, so ob ani. Ob ina varuje koristi in pravice ob anov. Ob ani uresni ujejo lokalno samoupravo v ob ini oz. odlo ajo o javnih zadevah neposredno in prek organov ob ine, ki jih volijo na podlagi sploane in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem in v drugih organih in delovnih telesih v skladu s tem statutom. Neposredno ob ani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev na zborih ob anov, z referendumom in ljudsko iniciativo. Na osnovi odlo itve organov ob ine se lahko v posamezne oblike odlo anja vklju ijo tudi osebe, ki imajo v ob ini za asno prebivalia e in osebe, ki so lastniki zemljia  in drugih nepremi nin na obmo ju ob ine. 4. len Na obmo ju ob ine Trzin se lahko na pobudo zbora ob anov ali 20 % polnoletnih prebivalcev dolo enega dela ob ine ustanovi etrtna skupnost kot o~ji del ob ine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status etrtnih skupnosti so dolo eni s tem statutom in odlokom ob ine. 5. len Ob ina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premo~enja, ki jo predstavlja in v pravnem prometu zastopa ~upan. 6. len Ob ina se pri uresni evanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi ob inami, airaimi lokalnimi skupnostmi in dr~avo. Ob ina samostojno odlo a o povezovanju v airae lokalne samoupravne skupnosti, na na in in po postopku predpisanem v zakonu. Ob ina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih dr~av ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. Ob ina sodeluje z drugimi ob inami na na elih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi zdru~uje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter slu~be za opravljanje skupnih zadev. 7. len Praznik Ob ine Trzin je 15. maj, dan, ko je bil Trzin leta 1273 prvi  omenjen v ohranjenih pisnih dokumentih.Ob ina Trzin proslavlja svoj ob inski praznik s slavnostno sejo ob inskega sveta, na kateri se v skladu z odlokom dodeljujejo ob inska priznanja in nagrade Ob ine Trzin zaslu~nim ob anom za njihov prispevek k razvoju ob ine. Ob ina Trzin ima grb in zastavo, ki sta dolo ena z odlokom. 8. len Ob ina Trzin ima pe at okrogle oblike s premerom 35 mm, ki ima v sredini grb ob ine Trzin, ob zgornji kro~nici napis OB INA TRZIN, pod grbom pa napis TRZIN. Ob inski svet Ob ine Trzin ima pe at okrogle oblike s premerom 35 mm, ki ima v sredini grb ob ine Trzin, ob zgornji kro~nici napis OB INA TRZIN, pod njim napis OB INSKI SVET, ob spodnji kro~nici pa napis TRZIN. }upan Ob ine Trzin ima pe at okrogle oblike s premerom 35 mm, ki ima v sredini grb ob ine Trzin, ob zgornji kro~nici napis OB INA TRZIN, pod njim napis }UPAN, ob spodnji kro~nici pa napis TRZIN. II. NALOGE OB INE 9. len Ob ina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena dolo ene z zakonom in tem statutom: 1. Na podro ju normativnega urejanja: - sprejema Statut ob ine, odloke in druge ob inske akte - sprejema ob inski prora un in zaklju ni ra un Ob ine - sprejema na rt razvoja ob ine - sprejema prostorske plane - predpisuje ob inske davke - ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti - ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne povraine - ureja javni red v ob ini - ureja delovanje ob inske uprave - ureja ob inske javne slu~be - ureja na in in pogoje upravljanja s premo~enjem ob ine - dolo a prekrake in denarne kazni za prekrake, s katerimi se kraijo predpisi ob ine - sestavlja premo~enjsko bilanco ob ine, s katero izkazuje vrednost svojega premo~enja - ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesre ami - dolo a organizacijo in na in dela organov ob ine v vojni ter v asu izrednih razmer - ureja druge zadeve lokalnega pomena 2. S svojimi ukrepi in sredstvi: - vzpodbuja gospodarski razvoj ob ine - pospeauje razvoj obrti, podjetniatva in kmetijstva - pospeauje delovanje slu~b socialnega skrbstva, predaolskega varstva, osnovnega varstva otrok in dru~ine in skrbi za socialno ogro~ene, invalide in ostarele ter za za asno nastanitev in oskrbo ogro~enih prebivalcev - vzpodbuja vzgojno, izobra~evalno, raziskovalno, zdravstveno, informacijsko-dokumentacijsko, druatveno in turisti no dejavnost - ustvarja pogoje za izobra~evanje odraslih, ki je pomembno za razvoj ob ine in kvaliteto ~ivljenja ob anov - vzpodbuja kulturno-umetniako ustvarjanje, omogo a dostopnost kulturnih programov, zagotavlja sploano-izobra~evalno knji~ni no dejavnost in v skladu z zakonom skrbi za kulturno dedia ino na svojem obmo ju - vzpodbuja razvoj aporta in rekreacije - gradi in vzdr~uje lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne povraine - v skladu z zakonom ureja promet v ob ini in izvaja naloge ob inskega redarstva - gradi in vzdr~uje komunalne objekte in naprave - gradi in vzdr~uje stanovanja za socialno ogro~ene - zagotavlja javno slu~bo gospodarjenja s stavbnimi zemljia i in izvaja naloge na podro ju posegov v prostor in graditve objektov - zagotavlja delovanje drugih lokalnih javnih slu~b - zagotavlja subvencije in teko e transferje v gospodarske javne slu~be (komunalna, stanovanjska in cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom ter druge dejavnosti) - skrbi za delovanje civilne zaa ite - skrbi za po~arno varnost in organizira reaevalno pomo  - skrbi za opravljanje pokopaliake, pogrebne in mrliako-ogledne slu~be - skrbi za varovanje lovekovega bivalnega in naravnega okolja ter varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov - v skladu z zakonom opravlja statisti no, eviden no in analiti no dejavnost za svoje potrebe - skrbi za osebno in vzajemno zaa ito prebivalcev ter dejavnosti za prepre evanje in ubla~itev posledic naravnih in drugih nesre  - organizira sistem alarmiranja - skrbi za javna zaklonia a na obmo jih, kjer so le-ta obvezna - opravlja druge naloge na podro ju obrambe in zaa ite v skladu z zakonom - ureja in izvaja nadzorstvo nad ob inskimi in krajevnimi prireditvami - opravlja inapekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob inskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, e ni z zakonom druga e dolo eno. 3. Upravlja ob insko premo~enje, lokalne javne slu~be, javne zavode in javna podjetja, ob inske javne povraine in drugo javno dobro ter lokalne ceste in javne poti. 4. Pridobiva premo~enje in sredstva za delovanje in razvoj ob ine ter razpolaga s tem premo~enjem in sredstvi. 5. Sklepa pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premi nin in nepremi nin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in druge pogodbe iz pristojnosti ob ine. 6. Dolo a pogoje za oddajo in najem objektov in drugega ob inskega premo~enja. 7. V skladu s podro no zakonodajo vodi postopke oddaje javnih del. 8. V skladu s podro no zakonodajo ustanavlja ob inske sklade. 10. len Ob ina opravlja tudi zadeve, ki se nanaaajo na: - sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov - odlo anje o namembnosti urbanega prostora in izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj - javno zdravstveno slu~bo na primarni ravni ter lekarniako dejavnost - dolo anje komunalnih dejavnosti - organizacijo dimnikarske slu~be - oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omre~ij - vzdr~evanje gozdnih cest - pospeaevanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine - dolo anje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma - predpisovanje prometne ureditve ter urejanje lokalnega in mirujo ega prometa - urejanje lokalnega potniakega prometa - ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj - zagotavljanje javne slu~be za osebno pomo  ter za pomo  na domu - evidenco ob inskih zemljia  in drugega premo~enja - ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe ob ine - dolo anje pogojev za uporabo stavbnih zemljia  - vodenje evidence volilne pravice in razgrinjanje volilnih imenikov - volitve predstavnikov lokalnih interesov v dr~avni svet - ob insko upravno nadzorstvo - gasilstvo kot obvezno lokalno slu~bo - varstvo naravne in kulturne dedia ine, ki ni v pristojnosti dr~ave ali mestne ob ine - zagotavljanje pogojev za uresni evanje pravice ob anov do obvea enosti o dogajanju v ob ini - upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov. 11. len Ob ina pod pogoji, ki jih dolo a zakon predpisuje naslednje davke in druge ob inske dajatve: - davek od premo~enja - davek na dedia ine in darila - davek na dobitke od iger na sre o - davek na promet nepremi nin - posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov - takse, pristojbine, odakodnine in kazni iz svoje pristojnosti Ob ina dolo a najemnine in zakupnine za nepremi nine v lasti ob ine in njenih skladov. III. VARSTVO PRAVIC OB ANOV 12. len Ob ani lahko vlagajo peticije ali druge pobude pri katerem koli organu ob ine. 13. len Pristojni organ je dol~an obravnavati vlogo ob ana po enakem postopku kot zahteve po Zakonu o sploanem upravnem postopku in mora ob anu zagotoviti primeren odgovor oziroma reaitev vloge v roku, ki ga dolo a ta zakon. IV. ORGANI OB INE 1. Skupne dolo be 14. len Organi ob ine so: - ob inski svet, - ~upan, - nadzorni odbor ob ine, - ob inska volilna komisija kot samostojni ob inski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisiiter sploanimi akti ob ine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. Ob ina mora imeti tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge dolo a zakon. lani ob inskega sveta, ~upan in pod~upan so ob inski funkcionarji. Ob inski svetniki opravljajo svoje funkcije nepoklicno. Pod~upan opravlja svojo funkcijo praviloma nepoklicno. }upan samostojno odlo a o tem, ali bo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno. 15. len Organi ob ine se volijo za atiri leta. 16. len Delo ob inskih organov je javno. Javnost dela se zagotavlja z obvea anjem javnosti o delu ob inskih organov, z navzo nostjo ob anov in predstavnikov javnih glasil na sejah Ob inskega sveta in ob inskih odborov ter na druge na ine, ki jih dolo ata ta statut in poslovnik ob inskega sveta. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva ob inskega sveta ter drugih ob inskih organov, ki so v skladu s posebnim predpisom dolo eni kot dokumenti zaupne narave. 17. len Ob inski organi, ki delajo na sejah, veljavno sklepajo samo na sejah, ki so sklep ne. Odlo itve so sprejete, e ni v zakonu ali tem statutu druga e dolo eno, e glasuje zanje ve ina navzo ih lanov. Seja Ob inskega organa je sklep na, e je na seji navzo a ve ina lanov organa. 2. Ob inski svet 18. len Ob inski svet je najviaji organ odlo anja o vseh zadevah v okviru pravic in dol~nosti ob ine. Ob inski svet: - potrjuje mandate lanov ob inskega sveta in ~upana in ugotavlja pred asno prenehanje mandata ob inskega funkcionarja -sprejme statut ob ine in poslovnik o svojem delu -sprejema odloke, prostorske plane in druge plane razvoja ob ine, prora un, zaklju ni ra un ob ine in druge ob inske akte (uredbe in odredbe, priporo ila, deklaracije in resolucije, pravilnike, razglase in sklepe) - razpisuje referendum v skladu z zakonom in tem statutom - daje zakonodajne pobude Dr~avnemu zboru Republike Slovenije in mnenja ter soglasja v skladu z zakonom - daje soglasje k prenosu nalog iz dr~avne pristojnosti na ob ino in odlo a o nanjo preneaenih zadevah, e po zakonu o teh zadevah ne odlo a drug organ - daje pobude za prenos dr~avnih pristojnosti na ob ino - posreduje druge pobude in vpraaanja Dr~avnemu zboru in Dr~avnemu svetu Republike Slovenije - daje pobude za sklice zborov ob anov - odlo a o pridobitvi in odtujitvi ob inskega premo~enja, kolikor z odlokom ne pooblasti ~upana za odlo anje o tem do dolo ene vrednosti oz. viaine zneska - odlo a o najemu posojila ali prevzemu jamstva - odlo a o pogojih za podeljevanje koncesij na podro ju izvajanja gospodarskih javnih slu~b - dolo a vrste in na in izvajanja lokalnih javnih slu~b - ustanavlja javne zavode, javna podjetja in druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom - dolo a prispevke za opravljanje komunalnih storitev - sprejema ukrepe za spodbujanje gospodarskega razvoja ob ine - ustanavlja odbore in komisije ob inskega sveta ter voli oz. imenuje in razreauje njihove lane - imenuje in na predlog nadzornega odbora pred asno razreauje lane nadzornega odbora - imenuje lane ob inske volilne komisije za ob inske volitve - na predlog ~upana imenuje in razreauje pod~upana - imenuje in razreauje lane komisije po zakonu o nezdru~ljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, lane sveta ob ine za varstvo uporabnikov javnih dobrin, lane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, lane odbora za razpolaganje s sredstvi po~arnega sklada, lana ataba civilne zaa ite, lane sveta za varstvo najemnikov nepofitnih stanovanj in lane drugih organov, ustanovljenih na podlagi zakona - na predlog komisije za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja v skladu z zakonom dolo a viaino pla  ali delov pla  ob inskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila lanom organov in delovnih teles, ki jih imenuje ob inski svet - daje mnenje k imenovanju na elnika upravne enote - imenuje in razreauje predstavnike ob ine v sosvetu na elnika upravne enote - nadzoruje delo ~upana, pod~upana in ob inske uprave glede izvajanja odlo itev Ob inskega sveta - ustanavlja organe ob inske uprave, dolo a njeno organizacijo in delovno podro je ter nadzoruje njeno delo - v sodelovanju z ob inskimi sveti drugih ob in ustanavlja skupne organe ob inske uprave in skupne organe za izvraevanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih - dolo i organizacijo in na in izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesre ami za obdobje petih let, sestavni del katerega je tudi program varstva pred po~ari in sprejema letni program teh dejavnosti - sprejem odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre ami in dolo i varstvo pred po~ari, ki se opravlja kot javna slu~ba - dolo i organizacijo ob inskega sveta in na in njegovega delovanja v vojni - odlo a o povezovanju ob ine v airae lokalne skupnosti. - odlo a o pobratenju z drugimi ob inami - odlo a o drugih zadevah, ki jih dolo a zakon in ta Statut 19. len Ob inski svet ima 12 lanov, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. 20. len Mandat lanov ob inskega sveta se za ne s potekom mandata prejanjih lanov ob inskega sveta in traja do prve seje novoizvoljenega ob inskega sveta. Volitve lanov ob inskega sveta se opravijo na podlagi sploane in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Volilno pravico imajo dr~avljani, ki imajo v ob ini stalno prebivalia e. Volitve se v skladu z zakonom izvedejo po proporcionalnem volilnem sistemu. Volilne enote za volitve lanov ob inskega sveta dolo i ob inski svet. 21. len Ob inski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih ve  kot pol mandatov lanov ob inskega sveta. Prvo sejo ob inskega sveta skli e ~upan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. }upan vodi prvo sejo ob inskega sveta do potrditve mandata novoizvoljenega ~upana. Po tem jo vodi novi ~upan. 22. len Funkcija lana ob inskega sveta ni zdru~ljiva s funkcijo ~upana, tajnika ob ine in lana nadzornega odbora in ne z delom v ob inski upravi. Funkcija lana ob inskega sveta tudi ni zdru~ljiva s funkcijo na elnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v dr~avni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvraujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oz. nad primernostjo in strokovnostjo dela organov ob ine. 23. len Seje ob inskega sveta sklicuje in vodi ~upan oziroma z izrecnim pooblastilom ~upana pod~upan. }upan lahko za sklicevanje in vodenje sej sveta pooblasti tudi drugega lana ob inskega sveta. e iz kakranihkoli razlogov ~e sklicane seje ne more voditi ~upan in ne pooblaa eni pod~upan ali poblaa eni lan ob inskega sveta, jo vodi najstarejai lan sveta. 24. len Pod~upan, ki v primeru pred asnega prenehanja mandata ~upana opravlja funkcijo ~upana, v tem asu ne opravlja funkcije lana ob inskega sveta. 25. len Strokovno in administrativno delo za potrebe ob inskega sveta ter pomo  pri pripravi in vodenju sej ob inskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja ob inska uprava. 26. len }upan, pooblaa eni pod~upan ali pooblaa eni lan ob inskega sveta sklicuje seje ob inskega sveta v skladu z dolo bami tega statuta in poslovnika o delu ob inskega sveta glede na program dela in potrebe po odlo anju na sejah ob inskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj atirikrat letno. }upan oz. drugi pooblaa eni sklicatelj mora sklicati sejo, e tako sklene ob inski svet oziroma e zahteva sklic seje odbor ob inskega sveta ali nadzorni odbor oz. etrtina lanov ob inskega sveta. Na takano zahtevo sklicana seja mora biti najkasneje v petnajstih dneh od dneva, ko je bila zahteva vlo~ena. e seja ni sklicana v sedmih dneh od podane zahteve iz prejanjega odstavka tega lena, jo lahko skli e vlagatelj zahteve za sklic seje iz prejanjega odstavka. Zahtevi iz drugega odstavka tega lena morata biti prilo~ena dnevni red seje in gradivo za obravnavo na seji. Sklicatelj seje mora uvrstiti v dnevni red predlagane to ke, lahko pa predlagani dnevni red dopolni z dodatnimi to kami. 27. len Dnevni red seje Ob inskega sveta predlaga ~upan oz. pooblaa eni sklicatelj seje, ki se pred tem posvetuje z ~upanom. O sprejemu dnevnega reda odlo i svet na za etku seje. Na vsaki redni seji Ob inskega sveta mora biti v okviru posebne to ke dnevnega reda dolo en as za ustne pobude in vpraaanja, ki jih postavljajo lani sveta ~upanu, tajniku ob ine in na elnikom oddelkov ob inske uprave ter za odgovore nanje. 28. len Vabilo na sejo ob inskega sveta se, e ni sam sklicatelj seje, obvezno poalje tudi ~upanu. Seje se morajo udele~iti tudi tajnik ob ine in lani ob inske uprave, katerih delovna podro ja zadevajo to ke dnevnega reda, ki jih obravnava ob inski svet. lani odborov in komisij Ob inskega sveta, ki niso lani sveta, so se na zahtevo Ob inskega sveta dol~ni udele~iti seje sveta in odgovarjati na vpraaanja lanov sveta. }upan ima na seji sveta pravico razpravljati in dajati predloge. }upan, tajnik ob ine in lani uprave so dol~ni odgovarjati na vpraaanja lanov ob inskega sveta, kadar so na dnevnem redu zadeve z njihovih delovnih podro ij. 29. len Seje Ob inskega sveta in odborov ter komisij Ob inskega sveta so javne. Vabila na sejo ob inskega sveta se poaljejo tudi vsedr~avnim javnim glasilom in lokalnim javnim glasilom s airaega obmo ja ob ine. Ob inski svet oziroma odbor ali komisija Ob inskega sveta lahko sklene, da se seja zapre za javnost, e oceni, da je to v javnem interesu. 30. len Glasovanje na sejah Ob inskega sveta je javno, razen v primerih, za katere zakon ali ta statut predpisuje tajno glasovanje. Tajno se glasuje tudi, kadar tako zahteva najmanj tretjina lanov Ob inskega sveta. 31. len Ob inski svet ima poslovnik, s katerim podrobneje ureja na in dela, postopek odlo anja in razmerje Ob inskega sveta do drugih ob inskih organov. Ob inski svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko ve ino navzo ih lanov. 3. Odbori in komisije Ob inskega sveta 32. len Odbori ob inskega sveta so stalna ali za asna delovna posvetovalna telesa ob inskega sveta, ki pripravljajo podlage za odlo itve ob inskega sveta za podro ja iz njegove delovne pristojnosti. Komisije ob inskega sveta so delovna telesa ob inskega sveta, pristojne za pripravo predlogov in drugih podlag za odlo itve sveta s podro ja notranjih razmerij v ob inskem svetu, s podro ja razmerij z ob ani, organizacijami civilne dru~be ipd. Ob inski svet lahko kot svoja posvetovalna telesa z odloki ustanavlja etrtne odbore. lane teh odborov imenuje in razreauje ob inski svet. Imenuje jih izmed prebivalcev posameznega dela ob ine, dolo enega z odlokom. Naloge in pristojnosti etrtnih odborov se v skladu s tem statutom dolo ijo z odlokom. 33. len Odbori ob inskega sveta opravljajo naslednje naloge: - obravnavajo predloge ~upana, lanov sveta in ob anov (ljudska iniciativa) s svojega delovnega podro ja, preden o njih odlo a svet in dajejo svetu mnenja o teh predlogih - oblikujejo podlage in mnenja za odlo anje ob inskega sveta glede pripravljajo ih se predpisov, ki zadevajo koristi ob ine - razpravljajo o vpraaanjih s svojega delovnega podro ja in dajejo svetu in ~upanu mnenja o teh vpraaanjih - predlagajo svetu oz. ~upanu odlo itve s svojega podro ja in v vlogi razpisnih komisij sodelujejo z ~upanom ob sprejemanju odlo itev v zvezi z javnimi razpisi oziroma ponudbami za opravljanje del za ob ino ipd. - na svojem podro ju nadzirajo delo uprave in izvajanje javnih slu~b ter v svojstvu komisije za vloge in prito~be obravnavajo vloge in prito~be ob anov, ki zadevajo njihovo podro je delovanja. Ob inski svet lahko poveri odboru odlo anje o zadevah iz svoje pristojnosti. Zadeve, ki se prenesejo v pristojnost odbora, dolo i svet s sklepom, ki ga sprejme z dvotretjinsko ve ino vseh lanov ali s spremembo Statuta. 34. len Odbor ob inskega sveta ima praviloma atiri lane. Najmanj pol lanov odbora, vklju no s predsednikom odbora, mora biti izvoljenih izmed lanov sveta. Na in volitev lanov odborov ureja Poslovnik sveta. }upan ne more biti lan odbora. Odbor veljavno sklepa, e je na seji navzo a ve ina lanov odbora, z ve ino navzo ih lanov. }upan, pod~upan in lani ob inskega sveta ter lani ob inske uprave so lahko navzo i na vseh sejah odborov ob inskega sveta in lahko sodelujejo v razpravi. 35. len Ob inski svet ustanovi posamezni odbor, dolo i njegove pristojnosti ter podro je dela s posebnim aktom, ki ga ob inski svet sprejme z ve ino glasov vseh lanov sveta, lane in predsednika odbora pa izvoli z ve ino glasov navzo ih lanov sveta. 36. len Odbor ob inskega sveta je za svoje delo odgovoren ob inskemu svetu. Na predlog najmanj etrtine svojih lanov lahko ob inski svet razreai odbor. Odbor ob inskega sveta lahko tudi v celoti odstopi. Za odstop mora glasovati ve ina vseh lanov odbora. e odbor v celoti odstopi, ob inski svet odlo a o njegovi razreaitvi. Odbor je razreaen, e za razreaitev glasuje ve ina navzo ih lanov ob inskega sveta. e odstopi posamezni lan odbora, ob inski svet imenuje novega lana. Prednost pri predlaganju novega lana ima predlagatelj, ki je predlagal lana, ki je odstopil. 37. len Ob inski svet ima: - Komisijo za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja (predsednik in atirje lani), ki jo izvoli na prvi seji novo izvoljenega sveta. V njeno pristojnost sodi priprava sklepa o potrditvi mandatov lanov Ob inskega sveta ter vse kar je potrebno za potrditev mandata novega lana sveta v primeru prenehanja mandata kateremu od lanov sveta, sprejem aktov o pla ah funkcionarjev ob ine ter nadomestilih lanov delovnih teles sveta, priprava predlogov in potrebnih aktov za volitve in imenovanja iz pristojnosti ob inskega sveta ter predlogov mnenj, oz. soglasij k imenovanjem ali izvolitvam v skladu z zakoni in tem statutom. - Statutarno-pravno komisijo (predsednik in najve  atirje lani). Njene pristojnosti se dolo ijo s sklepom o ustanovitvi in imenovanju lanov; pri emer komisija obravnava tudi vloge in prito~be ob anov, ki se ne nanaaajo na delovno podro je nobenega izmed odborov ob inskega sveta. Ob inski svet lahko ustanovi in imenuje tudi druge komisije. 4. Nadzorni odbor 38. len  Nadzorni odbor je najviaji organ nadzora javne porabe v ob ini. V okviru svoje pristojnosti Nadzorni odbor: - opravlja nadzor nad razpolaganjem s premo~enjem ob ine; - nadzoruje namenskost in smotrnost porabe prora unskih sredstev; - nadzoruje finan no poslovanje porabnikov prora unskih sredstev. Nadzor vklju uje preverjanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij, organov o~jih delov ob ine, javnih zavodov, javnih podjetij in ob inskih skladov in drugih porabnikov ob inskega prora una in pooblaa enih oseb z ob inskimi javnimi sredstvi in ob inskim premo~enjem in ocenjevanje u inkovitosti in gospodarnosti porabe ob inskih javnih sredstev. Delo Nadzornega odbora je javno. O svojih ugotovitvah nadzorni odbor obvesti javnost, ko je njegovo poro ilo dokon no. Ob obvea anju javnosti mora spoatovati pravice strank. Nadzorni odbor je pri svojem delu dol~an varovati osebne podatke ter dr~avne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti Ob inskega sveta in organizacij uporabnikov prora unskih sredstev in spoatovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto fizi nih in pravnih oseb. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poro ilo s priporo ili in predlogi. Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poro a Ob inskemu svetu o svojih ugotovitvah. Ob inski svet, ~upan ter organi porabnikov ob inskih prora unskih sredstev so dol~ni obravnavati poro ilo Nadzornega odbora ter upoatevati njegova priporo ila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi. 39. len Nadzorni odbor ima 5 lanov. lane nadzornega odbora imenuje ob inski svet izmed ob anov. lani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkuanje s finan no-ra unovodskega ali pravnega podro ja. Kandidate za lane nadzornega odbora ob ine predlaga ob inskemu svetu komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja. lani nadzornega odbora ne morejo biti lani ob inskega sveta, ~upan, pod~upan, lani organov o~jih delov ob ine, tajnik ob ine, delavci ob inske uprave ter lani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij, ob inskih skladov in drugih organizacij, ki so porabniki prora unskih sredstev. lanstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreaitve oziroma z dnem poteka mandata lanom ob inskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za pred asno razreaitev lana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za pred asno prenehanje mandata lana ob inskega sveta. Razreaitev opravi ob inski svet na predlog nadzornega odbora. 40. len Prvo sejo nadzornega odbora ob ine po imenovanju skli e ~upan. Nadzorni odbor se konstituira, e je na prvi seji navzo ih ve ina lanov. lani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora, ki predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. Nadzorni odbor sprejema svoja poro ila, priporo ila in predloge na seji, na kateri je navzo ih ve ina lanov nadzornega odbora, z ve ino glasov navzo ih lanov. 41. len Nadzomi odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaklju nega ra una prora una, zaklju nih ra unov in finan nih na rtov o~jih delov ob ine, javnih zavodov in javnih podjetij ter ob inskih skladov, predloga prora una in vsaj polletni nadzor razpolaganja z ob inskim nepremi nim in premi nim premo~enjem. V program lahko nadzorni odbor vklju i tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor ob inski svet in ~upana. Ne glede na letni program dela Nadzorni odbor opravi nadzor pri prora unskem porabniku, kadar se pojavi utemeljen sum, da so bile storjene nepravilnosti pri poslovanju. Poleg zadev iz letnega programa dela in zadev iz prejanjega odstavka mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlagata ob inski svet ali ~upan. 42. len Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poro il nadzornega odbora pripravi lan nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadol~il nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, asa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami). V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane osebe dol~ne lanu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predlo~iti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. lan nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Ob inski organi so zahtevane podatke dol~ni dati. Po opravljenem pregledu pripravi lan nadzornega odbora predlog poro ila, v katerem je navedeni: nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene ter mnenja ter morebitna priporo ila in predlogi ukrepov. Predlog poro ila sprejme nadzorni odbor ter ga poalje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poro ila vlo~iti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzomi odbor mora o ugovoru odlo iti v petnajstih dneh. Dokon no poro ilo poalje nadzorni odbor nadzorovani osebi, ob inskemu svetu in ~upanu po potrebi pa tudi ra unskemu sodia u. e je nadzorni odbor ugotovil hujao kraitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju ob ine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kraitvah v petnajstih dneh od dokon nosti poro ila obvestiti pristojno ministrstvo in ra unsko sodia e. e nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekraek ali kaznivo dejanje, je dol~an svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. Nadzorovane osebe so dol~ne spoatovati mnenja, priporo ila in predloge nadzomega odbora. Ob inski svet, ~upan in organi porabnikov ob inskih prora unskih sredstev so dol~ni obravnavati dokon na poro ila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoatevati priporo ila in predloge nadzornega odbora. 43. len lana nadzomega odbora predsednik nadzomega odbora izlo i iz posamezne zadeve v primeru, e so podane okolia ine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. Izlo itev lana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izlo itev mora vlo~iti pri nadzomem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okolia ine, na katere opira svojo zahtevo za izlo itev. O izlo itvi odlo i predsednik nadzomega odbora. O izlo itvi predsednika nadzomega odbora odlo i nadzomi odbor. 44. len Strokovno in administrativno pomo  za delo nadzomega odbora zagotavljata ~upan in ob inska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzomega odbora imenuje ob inski svet. Pogodbo z izvedencem sklene ~upan. Sredstva za delo nadzomega odbora se zagotavljajo v ob inskem prora unu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. 45. len Podrobnejao organizacijo svojega dela uredi nadzomi odbor s poslovnikom. 5. }upan 46. len Ob ina ima ~upana in najve  dva pod~upana. }upan ob predlaganju za imenovanje pod~upana obvesti ob inski svet o podro ju dela, za katerega bo pooblastil pod~upana. 47. len }upan opravlja naslednje naloge: - predstavlja in zastopa ob ino - predstavlja ob inski svet, sklicuje in vodi seje ob inskega sveta, nima pa pravice glasovanja - ob inskemu svetu predlaga v sprejem prora un ob ine in zaklju ni ra un prora una, odloke in druge akte iz pristojnosti ob inskega sveta in skrbi za izvajanje odlo itev Ob inskega sveta - ima pravico razpravljati na sejah ob inskega sveta - ima pravico predlagati obravnavo dolo enih zadev - skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih sploanih aktov - nadzoruje in usmerja delo ob inske uprave - dolo i sistemizacijo delovnih mest in sklepa delovna razmerja z zaposlenimi v ob inski upravi - opravlja druge naloge, ki jih dolo a zakon in ta statut 48. len }upan zadr~i objavo sploanega akta ob inskega sveta, e meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga ob inskemu svetu, da o njem ponovno odlo i na prvi naslednji seji, pri emer mora navesti razloge za zdr~anje. e ob inski sveta vztraja pri svoji odlo itvi, se sploani akt objavi, ~upan pa lahko vlo~i pri ustavnem sodia u zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. }upan zadr~i izvajanje odlo itve ob inskega sveta, e meni, da je nezakonita ali v nasprotju s statutom ali drugim sploanim aktom ob ine in predlaga ob inskemu svetu, da o njej ponovno odlo i na prvi naslednji seji, pri emer mora navesti razloge za zadr~anje. Ob zadr~anju izvajanja odlo itve ob inskega sveta ~upan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo itve. e ob inski svet ponovno sprejme enako odlo itev, lahko ~upan za ne postopek pri upravnem sodia u. e se odlo itev ob inskega sveta nanaaa na zadevo, ki je z zakonom preneaena v opravljanje ob ini, ~upan opozori pristojno ministstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odlo itve. 49. len V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v ve jem obsegu ogro~eno ~ivljenje in premo~enje ob anov, Ob inski svet pa se ne more pravo asno sestati, lahko ~upan sprejme za asne nujne ukrepe. Te mora predlo~iti v potrditev Ob inskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. 50. len }upan se lahko udele~i seje nadzornega odbora le na povabilo odbora. 51. len Pod~upana imenuje in razreauje ob inski svet na predlog ~upana izmed lanov ob inskega sveta. e ima ob ina dva pod~upana, ob inski svet na predlog ~upana z aktom o imenovanju pod~upana dolo i pod~upana, ki bo v primeru pred asnega prenehanja mandata ~upana opravljal funkcijo ~upana v asu od sprejema sklepa o pred asnem prenehanju mandata in razpisu nadomestnih volitev do izvolitve novega ~upana. Pod~upan pomaga ~upanu pri njegovem delu in ga nadomea a v odsotnosti. e ima ob ina dva pod~upana, nadomea a ~upana tisti pod~upan, ki ga dolo i ~upan; e ga ne dolo i pa starejai pod~upan. }upan lahko pooblasti pod~upana za opravljanje posami nih nalog iz svoje pristojnosti. e iz kakranihkoli razlogov ne moreta opravljati svoje funkcije niti ~upan niti pod~upan, nadomea a ~upana lan ob inskega sveta, ki ga poblasti ~upan; e ga ne pooblasti, pa najstarejai lan sveta. V asu nadomea anja ~upana lan ob inskega sveta opravlja teko e naloge iz pristojnosti ~upana. Pod~upan se lahko odlo i, da bo na predlog ~upana opravljal funkcijo poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije pod~upana na predlog ~upana odlo i ob inski svet. V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLO ANJA OB ANOV 52. len Neposredne oblike odlo anja ob anov o lokalnih zadevah so: - zbor ob anov - referendum - ljudska iniciativa. Zbor ob anov 53. len Zbor ob anov se lahko skli e za vso ob ino ali za posamezni o~ji del ob ine. 54. len Ob ani na zboru ob anov: - obravnavajo pobude in predloge za spremembo obmo ja ob ine, njenega imena ali sede~a ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, - obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi ob inami v airae samoupravne lokalne skupnosti, - obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev o~jih delov ob ine oziroma za spremembo njihovih obmo ij, - predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stalia a o spremembah imen ulic, - opravljajo naloge zborov volilvcev v skladu z zakonom, - dajejo predloge ob inskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja ob ine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja ~ivljenskega okolja, - oblikujejo stalia a v zvezi z ve jimi posegi v prostor kot so gradnja cest, energetskih objektov, odlagalia  odpadkov in nevarnih stvari, - obravnavajo in oblikujejo mnenja in stalia a ter odlo ajo o zadevah, za katere je tako dolo eno z zakonom, s tem statutom ali odlokom ob ine ter o zadevah, za katere tako sklene ob inski svet ali ~upan. Odl:  : > d f ## ??0RhRT2U``}}xĤ$&*bb&4"PZ[`@a&o(oxx}} ԋ:FԠha6 6CJOJQJha6 >*CJOJQJha6 5CJOJQJha6 CJOJQJU ha6 5CJ ha6 CJ ha6 5 ha6 5CJ ha6 5CJ(ha6 ha6 5CJ ha6 5CJ?68:\    : < > d f v x 6 8 @ B $`a$$a$$a$B R T  "fhz|$`a$$a$$a$ 02LN`b F"H"####$$%%P%%$a$$a$%:&&&&'4(j(((p)"**@++D,L,,,,H-./0n22r34$^a$$^a$$a$4v445L677X88::;<<.==>??Z@ # p@ P $ # p@ P 0^`0a$$ # p@ P a$$a$Z@\@:Auuvtwx|zv{|||N}P}R}$ ^ a$$a$R}d}f}}}~ ~4602ƀȀbd bdxz$a$$a$$ ^ a$$ ^ a$>PRԉ։ "68XZ\prЍҍԍ֍؍02ړ$a$$a$ړܓЙҙbd*,>@ڟ$a$$a$vxƤȤڤܤ^`LNĪƪ02Z@B$ ^ a$$a$$a$BTV24*,.024FH2DFιйlnB|~ʽ̽$a$$a$̽޽ (*08:JL$&*$ a$$ ^ a$$a$$a$*,>@HJ02tv $ p`a$ $ p`a$$ pa$$`a$`$a$$`a$$ a$ $ @`a$ $ @`a$bd46hj$ pa$$ pa$ $ `a$$a$$ a$ $ p`a$(*Z\$a$ `  $ `a$ ` $ `a$ $ `a$$ a$$ pa$\^^@v6      $a$$a$ ,.@B>@(*<>$a$$a$4FH*D6$(D^ !!$S&S(S $ `a$$ a$ `$ a$ $ `a$$a$$a$ $ & F ha$o itve, predloge, pobude, stalia a in mnenja zbora ob anov so ob inski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dol~ni obravnavati in upoatevati pri izvajanju svojih nalog. e pristojni ob inski organ meni, da predlogov, pobud, stalia , mnenj in odlo itev zbora ob anov ni mogo e upoatevati, je ob anom dol~an na primeren na in in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. 55. len Zbor ob anov skli e ~upan na lastno pobudo ali na pobudo ob inskega sveta ali odbora etrtne skupnosti. }upan mora sklicati zbor ob anov za vso ob ino na zahtevo najmanj 5 % volilcev v ob ini, zbor ob anov v etrtni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 % volivcev v tej skupnosti. Zahteva volivcev za sklic zbora ob anov mora vsebovati pisno obrazlo~en predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba prilo~iti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivalia a ter njihove podpise. }upan lahko zahtevo s sklepom zavrne, e ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno atevilo volivcev. Sklep z obrazlo~itvijo se vro i pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. }upan skli e zbor ob anov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vlo~ene zahteve. 56. len Slic zbora ob anov mora vsebovati obmo je, za katerega se sklicuje zbor ob anov, kraj in as zbora ob anov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora ob anov mora biti objavljen na krajevno obi ajen na in. 57. len Zbor ob anov vodi ~upan. }upan lahko za vodenje zbora ob anov pooblasti pod~upana ali predlaga imenovanje delovnega predsedsva zbora. Zbor ob anov veljavno sprejema svoje odlo itve, predloge, pobude, stalia a in mnenja, e na zboru sodeluje najmanj 5 % volivcev z obmo ja, za katerega je zbor sklican. Odlo itev zbora ob anov je sprejeta, e zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. Delavec ob inske uprave, ki ga dolo i tajnik ob ine, ugotovi sklep nost zbora ob anov in izide glasovanj ter vodi zapisnik o odlo itvah zbora. Z zapisnikom zbora ob anov tajnik ob ine seznani ob inski svet in ~upana in ga na krajevno obi ajen na in objavi. 2. Referendum o sploanem aktu ob ine 58. len Ob ani lahko odlo ajo na referendumu o vpraaanjih, ki so vsebina sploanih aktov ob ine, ki jih sprejema ob inski svet, razen o prora unu in zaklju nem ra unu ob ine ter o sploanih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo ob inski davki in druge dajatve. Ob inski svet lahko o sploanem aktu iz prejanjega odstavka razpiae referendum na predlog ~upana ali lana ob inskega sveta. Ob inski svet mora razpisati referendum, e to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v ob ini in e tako dolo a zakon ali statut ob ine. 59. len Predlog za razpis referenduma lahko vlo~i ~upan ali lan ob inskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu sploanega akta ob ine. Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu sploanega akta ob ine je treba ob inski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vlo~itev zahteve za razpis referenduma. e je vlo~en predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vlo~itev zahteve za razpis referenduma, ~upan zadr~i objavo sploanega akta do odlo itve o predlogu ali pobudi oz. do odlo itve na referendumu. 60. len Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem ob ani potrdijo ali zavrnejo sprejeti sploani akt ob ine ali njegove posamezne dolo be. e je sploani akt ob ine ali so njegove posamezne dolo be na referendumu potrjene, ga mora ~upan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. e je sploani akt ob ine zavrnjen ali so zavrnjene njegove posamezne dolo be, se sploani akt ne objavi, dokler se ob upoatevanju volje volivcev ne spremeni. Odlo itev volivcev na referendumu, s katero je bil sploani akt ob ine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne dolo be, zavezuje ob inski svet, ki je sploani akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. 61. len Pobuda volivcem za vlo~itev zahteve za razpis referenduma o sploanem aktu ob ine ali njegovih posameznih dolo bah mora vsebovati ~e oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izra~eno vpraaanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazlo~itev. Pobudo volivcem za vlo~itev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politi na stranka v ob ini ali odbor etrtne skupnosti. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 50 volivcev v ob ini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivalia a. Pobudnik o pobudi volivcem za vlo~itev zahteve za razpis referenduma pisno seznani ob inski svet in pobudo predlo~i ~upanu. e ~upan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana skladno s prvim odstavkom tega lena ali je v nasprotju z zakonom in statutom ob ine, o tem obvesti pobudnika v osmih dneh po prejemu pobude in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. e pobudnik tega ne stori, se ateje, da pobuda ni bila vlo~ena. }upan o tem nemudoma obvesti pobudnika in ob inski svet. Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejanjega odstavka zahteva, naj odlo itev ~upana preizkusi upravno sodia e. 62. len Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. }upan dolo i obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izra~eno zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. Osebno podpisovanje se izvaja pred dr~avnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. `teje se, da je zahteva za razpis referenduma vlo~ena, e jo je v dolo enem roku podprlo s svojimi podpisi najmanj 5 % volivcev, ki imajo pravico voliti ob inski svet, v ob ini oz. v etrtni skupnosti, e je referendum razpisan v etrtni skupnosti. 63. len Ob inski svet razpiae referendum v petnajstih dneh po sprejemu odlo itve o predlogu ~upana ali ob inskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vlo~itve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s etrtim odstavkom prejanjega lena. Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinatirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. Z aktom o razpisu referenduma dolo i ob inski svet vrsto referenduma, sploani akt, o katerem se bo odlo alo oz. njegove dolo be, o katerih se bo odlo alo, besedilo referendumskega vpraaanja, o katerem se bo odlo alo na referendumu tako, da se bo obkro~ilo  ZA oz.  PROTI , dan razpisa in dan glasovanja. Akt o razpisu referenduma se objavi na na in, ki je s tem statutom dolo en za objavo sploanih aktov ob ine. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi ob inska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih ob ilih. 64. len Pravico glasovati na referendumu imajo vsi ob ani, ki imajo pravico voliti lane ob inskega sveta. Odlo itev na referendumu je sprejeta, e zanjo glasuje ve ina volivcev, ki so glasovali. 65. len Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odlo a ob inska volilna komisija. Glede glasovanja na referendumu in drugih vpraaanjih izvedbe referenduma veljajo dolo be zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo, smiselno pa tudi dolo be zakona, ki urejajo lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vpraaanje druga e urejeno. Poro ilo o izidu glasovanja na referendumu poalje ob inska volilna komisija ob inskemu svetu ter ga objavi na na in, ki je v statutu ob ine dolo en za objavo sploanih aktov ob ine. 3. Svetovalni referendum 66. len Ob inski svet lahko pred odlo anjem o posameznih vpraaanjih iz svoje pristojnosti razpiae svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiae za vso ob ino ali za njen del. Svetovalni referendum se izvede v skladu z dolo bami tega statuta, ki urejajo referendum o sploanem aktu ob ine. Odlo itev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje ob inskih organov. 4. Drugi referendumi 67. len Ob ani lahko odlo ajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vpraaanjih, e tako dolo a zakon. Referendum iz prejanjega odstavka se opravi v skladu z dolo bami tega statuta, e z zakonom, ki dolo a in ureja referendum, ni druga e dolo eno. Odlo itev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, e je zanjo glasovala ve ina vseh volivcev v ob ini oziroma v delu ob ine, za katega se bo samoprispevek uvedel. 5. Ljudska iniciativa 68. len Najmanj pet odstotkov volivcev v ob ini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev sploanega akta ali druge odlo itve iz pristojnosti ob inskega sveta oziroma drugih ob inskih organov. Glede pobude volivcem za vlo~itev zahteve iz prejanjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo dolo be zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o sploanem aktu ob ine. e se zahteva nanaaa na razveljavitev sploanega akta ob ine ali drugo odlo itev ob inskega sveta, mora ob inski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odlo iti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vlo~ene zahteve. e se zahteva nanaaa na odlo itve drugih ob inskih organov, morajo ti o njej odlo iti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vlo~ene zahteve. 69. len Sredstva za neposredno sodelovanje ob anov pri odlo anju v ob ini na zborih ob anov in referendumih ter njihovo izvedbo, se zagotovijo v ob inskem prora unu. VI. ORGANIZACIJA OB INSKE UPRAVE 70. len Ob insko upravo sestavljajo eden ali ve  organov ob inske uprave, ki jih ustanovi Ob inski svet na predlog ~upana s sploanim aktom ter dolo i njihovo notranjo organizacijo in delovno podro je. Predstojnik ob inske uprave je ~upan, delo ob inske uprave pa neposredno vodi tajnik ob ine, ki ga imenuje in razreauje ~upan. e je v ob ini ustanovljenih ve  organov ob inske uprave, pooblasti tajnik za posamezne naloge v zvezi z njihovim vodenjem predstojnike teh organov, ki jih imenuje in razreauje ~upan. O sporih o pristojnosti med organi ob inske uprave odlo a ~upan. O izlo itvi predstojnika organa ob inske uprave ali zaposlenega v ob inski upravi odlo a tajnik ob ine, ki v primeru izlo itve predstojnika ob inske uprave o stvari tudi odlo i, e je predstojnik pooblaa en za odlo anje o upravnih stvareh. O izlo itvi tajnika ob ine ali ~upana odlo a Ob inski svet, ki v primeru izlo itve o stvari tudi odlo i. 71. len Ob ina se lahko odlo i, da v sodelovanju s sosednjimi in drugimi ob inami ustanovi enega ali ve  organov skupne ob inske uprave. O ustanovitvi organov skupne ob inske uprave odlo a ob inski svet z dvotretjinsko ve ino vseh lanov ob inskega sveta. Predlog je sprejet, e zanj glasujeta najmanj dve tretjini vseh lanov ob inskega sveta. VII. OB INSKE JAVNE SLU}BE 72. len Ob ina Trzin organizira javne slu~be za naslednje dejavnosti: - oskrba s pitno vodo - odvajanje in ia enje komunalnih odpadnih in padavinskih voda - ravnanje s komunalnimi odpadki - odlaganje ostankov komunalnih odpadkov - javna snaga in ia enje javnih povrain - urejanje javnih poti, povrain za pea e in zelenih povrain - pregledovanje, nadzorovanje in ia enje kurilnih naprav, dimnih vodov in zra nikov zaradi varstva zraka in varstvo pred po~arom. Ob ina lahko v skladu z zakonom z odlokom predpiae tudi druge dejavnosti kot ob inske javne slu~be. 73. len Ob ina Trzin skrbi tudi za: - javno razsvetljavo - plakatiranje in okraaevanje naselij - urejanje pokopalia  ter pokopaliako in pogrebno dejavnost - urejanje lokalnih cest in drugih prometnih povrain iz svoje pristojnosti - deratizacijo in dezinfekcijo - ravnanje s plodno zemljo - varovanje in vzdr~evanje narave, naravne in kulturne dedia ine, spomenikov, obele~ij in drugih znamenj na obmo ju ob ine. - urejanje in vzdr~evanje javnih tr~nic in sejmia  - oskrbo s toplotno energijo in plinom - urejanje in vzdr~evanje javnih sanitarij - upravljanje in vzdr~evanje stanovanj, poslovnih prostorov in drugih objektov v ob inski lasti. 74. len Ob ina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih slu~b iz prejanjih dveh lenov na naslednje na ine: - v re~ijskem obratu; - v javnem gospodarskem zavodu; - v javnem podjetju; - z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava; - z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. 75. len Ob inski svet z Odlokom o gospodarskih javnih slu~bah dolo i vrste javnih slu~b ter na ine in oblike njihovega izvajanja. Ob inski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod. VIII. PREMO}ENJE IN FINANCIRANJE OB INE 76. len Premo~enje ob ine sestavljajo premi ne in nepremi ne stvari v lasti ob ine, denarna sredstva in pravice. Ob ina mora s premo~enjem gospodariti kot dober gospodar. Ob inski svet lahko pooblasti ~upana, da samostojno odlo a o pridobitvi ali odtujitvi nepremi nin ali premi nin iz predhodnega odstavka tega lena do vrednosti, ki jo dolo i Odlok o prora unu ob ine za posamezno leto. 77. len Ob ina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. 78. len Vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v ob ini so zajeti in razporejeni v prora unu ob ine. Prora un ob ine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter ra un financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo na rtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z ob inskim premo~enjem in na rtovani odhodki. V ra unu financiranja se izka~e pla evanje dolgov in zadol~evanje ob ine. 79. len Prora un ob ine in zaklju ni ra un prora una predlaga Ob inskemu svetu v sprejem ~upan. 80. len Sredstva prora una se smejo uporabljati le za namene, ki so dolo eni s prora unom. V imenu ob ine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v prora unu predvidena za posamezne namene. Sredstva prora una se lahko uporabijo, e so izpolnjeni vsi s Statutom in zakonom predpisani pogoji za njihovo uporabo. 81. len Za izvraevanje prora una je odgovoren ~upan ob ine. 82. len e zaradi neenakomernega pritoka prihodkov prora una izvraevanja prora una ni mogo e uravnovesiti, se lahko za za asno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve ob ine, ali najame posojilo v viaini najve  5 % sprejetega prora una, ki mora biti odpla ano do konca prora unskega leta. O najetju posojila odlo a ~upan, ki o tem na prvi naslednji seji obvesti Ob inski svet. 83. len Ob ina oblikuje svoje rezerve, v katere izlo a del skupno dose~enih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se dolo i vsako leto s prora unom, vendar najmanj 0,5 % prihodkov. Odstotek izlo anja sredstev dolo i Ob inski svet na predlog ~upana. Izlo anje v rezervo se praviloma izvrai vsak mesec, vendar najkasneje do 31. decembra teko ega leta. Izlo anje prihodkov v rezerve preneha, ko dose~ejo rezerve ob ine 2 % letnih dose~enih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. 84. len Rezerva se uporablja za: 1. Odhodke nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suaa, potres, po~ar, poplave in druge naravne oz. ekoloake nesre e, epidemije oz. prepre evanje epidemij, ~ivalske ku~ne bolezni in rastlinski akodljivci. 2. Zagotovitev sredstev prora una, kadar prihodki pritekajo neenakomerno. 3. Kritje prora unskega primanjkljaja. Sredstva za namene iz 1. in 3. to ke prejanjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vra anja, sredstva iz 2. to ke pa morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. O uporabi sredstev iz 1. in 3. to ke 1. odstavka odlo a Ob inski svet. Z odlokom ob ine je lahko dolo eno, da ~upan odlo a o porabi sredstev za namene iz 1. to ke 1. odstavka do zneska, dolo enega v prora unu za teko e leto. 85. len Po preteku leta, za katero je bil sprejet prora un, sprejme Ob inski svet zaklju ni ra un prora una za preteklo leto. V zaklju nem ra unu prora una se izka~ejo predvideni in dose~eni prihodki, predvideni in dose~eni odhodki ter predvidena in dose~ena izvraitev ra una financiranja. Ob inski svet sprejme hkrati z zaklju nim ra unom prora una tudi premo~enjsko bilanco ob ine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaklju ni ra un prora una. Zaklju ni ra un prora una se predlo~i Ob inskemu svetu do konca marca teko ega leta za preteklo leto. 86. len Ob ina se sme zadol~evati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil. Ob ina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom. Ob ina se ne sme zadol~evati v tujini, razen na podlagi zakona. 87. len Ob ina se lahko dolgoro no zadol~i le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih slu~b. Pogodbe o zadol~itvi sklepa ~upan na podlagi sprejetega prora una in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadol~evanju. Zahteva za soglasje iz prejanjega lena, na katero minister mora po zakonu odgovoriti v desetih dneh, mora biti vlo~ena na na in, ki ga predpiae minister. 88. len Ob ina se lahko zadol~i le v obsegu, ki ne presega 10 % realiziranih prihodkov v letu pred letom zadol~evanja. Odpla ilo glavnice in obresti pa v posameznem letu ne sme presegati 5 % primerne porabe. Ne glede na prejanji odstavek se ob ina lahko zadol~i za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo ter za odvajanje in ia enje odplak tudi nad 10 % realiziranih prihodkov v letu pred letom zadol~evanja, e odpla ilo glavnice in obresti ne prese~e 3 % realiziranih prihodkov. 89. len Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je ob ina, se smejo zadol~evati le s soglasjem ustanovitelja. O izdaji soglasja odlo a ob inski svet. Izdano soglasje se ateje v obseg mo~nega zadol~evanja ob ine. 90. len Ob ina sme dajati poroatva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar najve  do 5 % realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroatvo. O dajanju poroatev iz prejanjega odstavka, ki se atejejo v obseg mo~nega zadol~evanja ob ine, odlo a ob inski svet. 91. len Prihodki ob ine za financiranje porabe so: - davek na dedia ine in darila - davek na dobitke od iger na sre o - davek na promet nepremi nin - upravne takse - posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic. Prihodki iz prejanjega odstavka pripadajo ob ini v viaini, ki je dolo ena z zakonom o njihovi uvedbi. Za financiranje primerne porabe pripada ob ini tudi del prihodkov od dohodnine v viaini, dolo eni z zakonom. 92. len Prihodki ob ine za financiranje drugih nalog so: - davek od premo~enja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljia a - krajevne takse - komunalne takse - pristojbine - odakodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljia a in gozda - prihodki uprave - drugi prihodki, dolo eni s posebnimi zakoni ali odloki ob inskega sveta. Prihodki iz prejanjega odstavka pripadajo ob ini v viaini, dolo eni v aktu o njihovi uvedbi. Ne glede na dolo be prejanjega odstavka, lahko ob inski svet predpiae, da se davek od premo~enja pla uje v viaini, ki je do petkrat ve ja od viaine, dolo ene z zakonom. IX. SPLO`NI IN POSAMI NI AKTI OB INE Sploani akti ob ine 93. len Ob inski svet sprejema Statut ob ine in Poslovnik ob inskega sveta ter druge akte v skladu z zakonom in tem statutom. 94. len Statut je temeljni sploani akt ob ine, ki ga sprejema ob inski svet z dvotretjinsko ve ino glasov vseh lanov v dveh obravnavah. 95. len Poslovnik ob inskega sveta, ki ga sprejema ob inski svet z dvotretjinsko ve ino navzo ih lanov sveta v dveh obravnavah, ureja organizacijo in na in dela ob inskega sveta in odborov ter komisiji ter uresni evanje pravic in dol~nosti lanov ob inskega sveta in njegovih delovnih teles. 96. len Z odlokom, ki ga sprejema ob inski svet v dveh obravnavah, ureja ob ina na sploani na in zadeve iz svoje pristojnosti, dolo a organizacijo ob inske uprave in na in njenega dela ter ustanavlja javne slu~be. Z odlokom ureja ob ina tudi zadeve iz preneaene pristojnosti, kadar je tako dolo eno z zakonom. 97. len Odlok lahko predlaga vsak lan ob inskega sveta, ~upan, ob inski odbor ali najmanj 5 % volilcev v ob ini. e predlaga odlok drug predlagatelj, poalje predlog odloka ~upanu. 98. len Kadar to zahtevajo izredne potrebe ob ine, naravne nesre e ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko ob inski svet sprejme odlok po hitrem postopku ali skrajaanem postopku. Podrobnejae pogoje in na in odlo anja pri sprejemanju odloka po hitrem ali skrajaanem postopku dolo a poslovnik ob inskega sveta. 99. len Z uredbo oziroma odredbo ob ina uredi dolo ene razmere, ki imajo sploaen pomen ali na in ravnanja v takih razmerah oziroma odredi, kako je treba ravnati v povsem dolo enem primeru. 100. len S pravilnikom se raz lenijo posamezne dolo be statuta ali odloka v procesu njunega izvraevanja. 101. len Z navodilom se lahko podrobneje predpiae na in dela organov ob inske uprave pri izvraevanju dolo b statuta ali odloka. 102. len Ob inski prora un sprejema ob inski svet v dveh obravnavah za prora unsko leto, ki se za ne in kon a hkrati s prora unskim letom za dr~avni prora un. Med prvo in drugo obravnavo predloga prora una se organizira javno razpravo o predlogu prora una in povabi k sodelovanju v razpravi tudi predstavnike etrtnih skupnosti in drugih porabnikov prora unskih sredstev, ki imajo pravico dajati pobude za spremembe predloga prora una. 103. len Postopki sprejemanja aktov, ki jih sprejema Ob inski svet, se podrobneje uredijo s Poslovnikom ob inskega sveta. 104. len Statut, odloki in drugi predpisi ob ine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pri nejo veljati 15 dan po objavi, razen e ni v njih druga e dolo eno. 2. Posami ni akti ob ine 105. len S posami nimi akti odlo a ob ina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti, iz preneaene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil. 106. len Organi ob ine odlo ajo o pravicah in dol~nostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. O prito~bah zoper posami ne akte, ki jih izdajo organi ob inske uprave v upravnem postopku, odlo a na drugi stopnji ~upan. O prito~bah zoper posami ne akte, izdane v upravnih zadevah iz preneaene pristojnosti, odlo a dr~avni organ, ki ga dolo i zakon. X. POVEZOVANJE OB INE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE 107. len Ob ina se pri uresni evanju svojih pristojnosti lahko povezuje z drugimi ob inami, na rtuje in izvaja skupaj z njimi skupne projekte ter nalo~be ipd. Odlo itve o tovrstnih povezavah sprejema ob inski svet. 108. len Ob ina Trzin se lahko pobrati in vzpostavlja prijateljske stike z drugimi ob inami in mesti. O pobratenju ali vzpostavljanju prijateljskih stikov sprejme ob inski svet posebno listino. 109. len Ob inski svet lahko z dvotretjinsko ve ino navzo ih lanov sklene, da se ob ina pove~e v skupnost ali zvezo dveh ali ve  ob in, e je to koristno za urejanje in opravljanje zadev airaega pomena. Na zahtevo ve ine navzo ih lanov ob inskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med ob ani in ugotovi njihova volja. 110. len Ob ina Trzin se zaradi uresni evanja skupnih koristi svojega prebivalstva lahko pove~e z drugimi ob inami v pokrajino. Odlo itev o vklju itvi ob ine v pokrajino sprejme ob inski svet z dvotretjinsko ve ino vseh lanov sveta. O odlo itvi ob inskega sveta se lahko v ob ini izvede referendum. S Statutarnim sklepom o vklju itvi ob ine v pokrajino se dolo ijo okvirne naloge, ki jih bo ob ina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine ob inski svet dokon no prenese te ob inske pristojnosti, ki morajo biti v statutu navedene, na pokrajino. XI. ETRTNE SKUPNOSTI 111. len etrtne skupnosti so deli ob ine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premo~enjsko-finan nem in pravnem smislu, ustanovljeni zaradi zadovoljevanja skupnih potreb ob anov v posameznih delih ob ine. Pobudo za ustanovitev oz. ukinitev etrtne skupnosti ali za spremembo njenega obmo ja lahko da zbor krajanov ali najmanj 20 % volilcev v tistem delu ob ine, ki ~eli ustanoviti ali ukiniti etrtno skupnost, po postopku in na na in, ki je s tem statutom dolo en za ljudsko iniciativo. Ob inski svet pobudo mora obravnavati in pred ustanovitvijo oz. ukinitvijo etrtne skupnosti ali pred spremembo njenega obmo ja, mora ob inski svet na zborih ob anov ugotoviti interes prebivalcev tistega dela ob ine. 112. len etrtne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v ob ini. etrtne skupnosti: - dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov ob ine na podro ju javne infrastrukture na svojem obmo ju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem obmo ju in pri nadzoru nad opravljenimi deli, - sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljia  za dela s podro ja gospodarskih javnih slu~b, - dajejo predloge za sanacijo divjih odlagalia  komunalnih odpadkov in sodelujejo pri sanaciji, - dajejo predloge za ureditev in olepaevanje kraja (ocvetli enja, ureditev in vzdr~evanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, - dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), - predlagajo programe javnih del, - sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo obmo je njihove skupnosti, - oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu ob ine, - dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj ve jih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prialo do spremembe re~ima vodnih virov, - seznanjajo pristojni organ ob ine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na podro ju urejanja prostora in varstva okolja, - sodelujejo pri organizaciji kulturnih, aportnih in drugih prireditev, - spremljajo nevarnosti na svojem obmo ju in o tem obvea ajo atab za civilno zaa ito ter po potrebi prebivalstvo, in sodelujejo pri ostalih nalogah s podro ja zaa ite in reaevanja, - dajejo soglasja k odlo itvam o razpolaganju in upravljanju s premo~enjem ob ine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. - v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim asom gostinskih lokalov, - upravljajo s premo~enjem ob ine, ki jim je dano v uporabo, - izdelujejo na rte zaa ite in reaevanja na podlagi predpisov in potreb ob ine, - pripravljajo in izvajajo projekte v okviru programa celostnega razvoja pode~elja in obnove vasi na svojih obmo jih, - pospeaujejo humanitarne, kulturne, aportne, ekoloake in druge duatvene dejavnosti na svojem obmo ju in organizirajo kulturne, aportne in druge prireditve oz. pomagajo pri organizaciji, kadar je organizator ob ina. Podrobneje se naloge etrtnih skupnosti dolo ijo z odlokom. 113. len Organ etrtne skupnosti je etrtni odbor, katerega organizacijo in na in dela dolo  ob inski svet z odlokom. lane etrtnega odbora na predlog komisije ob inskega sveta za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja imenuje zbor ob anov z obmo ja etrtne skupnosti. etrtni odbori obravnavajo zadeve iz 112. lena tega statuta in sklepajo o njih ter opravljajo druge naloge, ki so jim nalo~ene s tem statutom ali odlokom. etrtni odbor ima pravico ob inskemu svetu predlagati odlo itve, ki se nanaaajo na obmo je etrtne skupnosti. Ob inski svet pa mora pred vsako odlo itvijo, ki se na naaa izklju no na obmo je dolo ene etrtne skupnosti, obvezno pozvati etrtni odbor, naj poda mnenje o predlagani odlo itvi. 114. len e etrtna skupnost ni ustanovljena, lahko ob inski svet po potrebi kot svoje posvetovalno telo z odlokom ustanovi etrtni odbor in imenuje njegove lane izmed prebivalcev o~jega dela ob ine, za katerega ustanavlja etrtni odbor. Ob inski svet v takem primeru na podlagi 112. lena tega statuta z odlokom dolo i tudi naloge in pristojnosti etrtnega odbora. 115. len Prvo sejo etrtnega odbora skli e ~upan v dvajsetih dneh po imenovanju odbora. etrtni odbor na svoji prvi seji izvoli predsednika odbora, ki predstavlja etrtno skupnost, sklicuje in vodi seje odbora in predstavlja etrtni odbor. etrtni odbor na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik nadomea a predsednika in opravlja naloge, ki mu jih dolo i predsednik. etrtni odbor dela ter sprejema svoje odlo itve na seji, na kateri je navzo ih ve ina lanov, z ve ino glasov navzo ih lanov. }upan ima pravico biti navzo  na seji etrtnega odbora in razpravljati. Predsednik skli e seje etrtnega odbora najmanj atirikrat na leto oz. ve krat, e je to potrebno. Predsednik mora sklicati etrtni odbor, e to zahteva ~upan, ali najmanj polovica lanov odbora. Za delovanje etrtnega odbora se smiselno uprablja poslovnik ob inskega sveta. 116. len etrtni odbor lahko daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih sploanih aktov ob ine. Stalia a, mnenja, pobude in predlogi etrtnega odbora niso pogoj za izvraevanje nalog ob ine, za katere so pristojni ob inski svet, ~upan ali ob inska uprava in jih ne zavezujejo, razen e ni s tem statutom ali odlokom druga e dolo eno. etrtni odbor lahko za obravnavo posameznih vpraaanj skli e zbor krajanov etrtne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora se smiselno uporabljajo dolo be tega statuta o zboru ob anov. 117. len Zaradi obravnave dolo enih skupnih vpraaanj in nalog ter za obravnavo zadev iz ob inske pristojnosti lahko ~upan oblikuje svet predsednikov etrtnih odborov kot svoj posvetovalni organ. 118. len Ob ina lahko da etrtni skupnosti v upravljanje del premo~enja, ki je njena last. etrtna skupnost s premo~enjem, s katerim upravlja, ravna kot dober gospodar. etrtni odbor, v okviru nalog skupnosti in s prora unom ob ine dolo enih sredstev za izvajanje teh nalog, pri izvajanju svojih odlo itev zastopa ob ino. Pred sklenitvijo pravnih poslov, katerih vrednost presega 100.000 SIT, mora etrtni odbor pridobiti soglasje ~upana. etrtna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premo~enjem in sredstvi s katerimi razpolaga. Ob ina odgovarja za obveznosti etrne skupnosti subsidiarno. 119. len Za delovanje in opravljanje nalog etrtnih skupnosti se zagotovijo sredstva v prora unu ob ine. Za uresni evanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev etrtnih skupnosti lahko ob ina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je ob ina dol~na posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. Ob ina lahko pridobiva sredstva za delovanje etrtnih skupnosti tudi s pla ili za storitve etrtnih skupnosti in prihodki od premo~enja, ki je dano etrtni skupnosti v upravljanje. Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje etrtni odbori zagotovi in z njimi upravlja ob ina. Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe etrtnih skupnosti in njihovih odborov zagotavlja ob inska uprava. Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja etrtnih skupnosti iz prora una ob ine se dolo ijo z odlokom. etrtne skupnosti se ne smejo zadol~evati. Prihodki in odhodki etrtnih skupnosti morajo biti zajeti v finan nih na rtih, ki jih za posamezno prora unsko leto oblikujejo in ob inskemu svetu predlagajo njihovi odbori. Finan ne na rte, ki so sestavni del ob inskega prora una, sprejme na predlog ~upana ob inski svet. Ob ina ne prevzema finan nih obveznosti etrtnih skupnosti, ki niso zajete v prora unu ob ine. Za izvraevanje finan nih na rtov etrtnih skupnosti so odgovorni predsedniki etrtnih odborov. Za izvraevanje finan nih na rtov etrtnih skupnosti se uporabljajo dolo be predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in dolo be odloka o izvraevanju prora una ob ine. etrtna skupnost nima svojega ~iro ra una. Nadzor nad finan nim poslovanjem etrtnih skupnosti opravlja nadzomi odbor ob ine. 120. len Ob inski svet lahko na predlog ~upana, nadzornega odbora ob ine, etrtine lanov etrtnega odbora ali zbora krajanov iz etrtne skupnosti razpusti etrtni odbor in predlaga imenovanje novega etrtnega odbora: - e se etrtni odbor po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, - e ne izvrauje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oz. jih izvrauje v nasprotju z zakonom, predpisi in sploanimi akti ob ine. - e o itno nezakonito razpolaga s sredstvi ob anov ali e sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz ob inskega prora una uporablja nenamensko. Ob inski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine etrtno skupnost, e ugotovi, da etrtni odbor ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za lane odbora oz. da ob ani na njenem obmo ju nimajo interesa za opravljanje nalog etrtne skupnosti v skladu s tem statutom. XII. VARSTVO OB INE V RAZMERJU DO DR}AVE IN `IR`IH LOKALNIH SKUPNOSTI 121. len Ob inski svet ali ~upan lahko vlo~ita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov dr~ave, s katerimi se posega v ustavni polo~aj in pravice ob ine, oz. e se s predpisi pokrajine brez pooblastila oz. soglasja ob ine, posega v njene pravice. 122. len Ob inski svet ali ~upan lahko za neta pred Ustavnim sodia em spor o pristojnosti, e Dr~avni zbor RS ali Vlada RS s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti ob ine. Enako lahko postopa, e pokrajina ali druga ob ina posega v njeno pristojnost. 123. len }upan oz. po pooblastilu ob inskega sveta odbor ob inskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi dr~avni organi izvraujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko spro~ita tudi, e osebe javnega in zasebnega prava z dokon nimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na akodo javnih koristi ob ine. 124. len }upan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stanka ali kot stranski intervenient, e so z ~e izdanimi akti oz. e bi lahko bile v teh postopkih prizadete pravice in koristi ob ine, dolo ene z Ustavo RS in zakoni. XIII. PREHODNE IN KON NE DODLO BE 125. len Do sprejema Odloka o grbu, zastavi in prazniku Ob ine Trzin, se uporablja pe ati ob ine Trzin iz 8. lena tega statuta brez grba v sredini. 126. len Dolo ba prvega odstavka 7. lena za ne veljati, ko ob inski svet Ob ine Trzin sprejme odlok o ob inskem prazniku in priznanjih Ob ine Trzin. Dolo bi 19. lena in etrtega odstavka 20. lena tega statuta za neta veljati ob razpisu prvih naslednjih volitev ob inskega sveta Ob ine Trzin po uveljavitvi tega statuta. 127. len Spremembe tega statuta lahko predlaga vsak, ki ima po tem statutu pravico predlagati sprejem odloka. Predlog za spremembo statuta poalje predlagatelj ob inskemu svetu, ki o predlogu odlo i z dvotretjinsko ve ino vseh lanov. S sklepom o sprejemu predloga za spremembo statuta ob inski svet zadol~i statutarno pravno komisijo ob inskega sveta, naj pripravi besedilo spremembe statuta. Spremembe statuta sprejema ob inski svet po enakem postopku kot se sprejema ta statut. 128. len Z dnem uveljavitve tega statuta preneha v Ob ini Trzin veljati Statut Ob ine Dom~ale (Uradni vestnik Ob ine Dom~ale, at. 21/95 in at. 4/98). Ob inski svet uskladi vse druge sploane akte ob ine s tem statutom v dveh letih po njegovem sprejemu. 129. len Ta statut za ne veljati 15 dni po objavi v Uradnem vestniku Ob ine Trzin. `t.3-1/99 Datum: 09.02.1999 POSLANO: Uradni vestnik Ob ine Trzin 2/99 Arhiv, tu }upan Anton PER`AK     PAGE 1 PAGE 2 (S*SSTTlUnUYYYYY ZZ[[[[[[\\`$`a$$`a$$a$$ ?a$ ?` $ `a$\^^``@aRaTahclchdjd~eeeeffggiiijjkk$`a$$`a$$a$k:m@"$ԏ֏:<>@BDFr$a$$a$Frt&:rFd.RXb  #%:EdEEF*CJ ha6 5CJ@rtpr(*<$a$$`a$$a$$ ,p@ P !$`'a$$ ,p@ P !$`'a$ ,p@ P !$`'<>›ĜƜ8:vxz02468:pr.$a$$a$.B ި,V$Ь&Ʈ$ ^ a$$ ^ a$$a$Ʈ2\<>PRHJHJ\^02\npPRdf^$a$$a$^`RTfh,.¼ļȽʽ46HJ24FHB$a$$a$BD24FHz0pr:<NP<>$^a$$a$$a$hjRTfhPbd.0DF46 $a$$a$  <\^,.   ,Rn&$a$$a$&~(*RTfhTVhjln$a$ $ & F ha$$ ^ a$$a$pr24FH 46<>PR$a$$a$ "$VXd$a$$a$dfz|24RThjZ02      $a$$a$   8:bxJ \pd~l x!$  a$$ a$$a$$a$x!*#,#####%%''X)Z)p)r)@+B+D,F,Z,\,,,0.2.T/V/X0$a$$a$X0Z00011v2x233.3033355<7>7R7T78888992:`$ a$$a$$a$2:4:h;j;V<X<====>> A"ABBCCDEEEEHHHHI $ 0 ] a$$a$$a$IIJJLKNKKK L LM.NFObPdPRRSS&S$ # p@ P 0^`0a$ $ `a$$ a$$a$$a$$`a$ $ 0 ] a$&S(S U"U6U8UjWlWWWBZDZFZHZJZLZ`ZbZ\\b\d\x\z\]]]]]$a$$a$]^^&`(`>`@` a aBcDcccd d&e(eee f fffffgg"g$a$$a$"gdgxgzgggggggggggggggggggh]h&`#$P^P & F2 0 0&P . A!n"n#$% s666666666vvvvvvvvv666666>6666666666666666666666666666666666666666666666666hH66666666666666666666666666666666666666666666666666666666666666666p62&6FVfv2(&6FVfv&6FVfv&6FVfv&6FVfv&6FVfv&6FVfv8XV~ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@_HmH$nH$sH$tH$:`: Navaden_HmH$sH$tH$HA`H Privzeta pisava odstavkaZiZ 0Navadna tabela :V 44 la 2k 2 0 Brez seznama 0 @0 Noga  9r 6)@6 `tevilka straniLB@L  Telo besedila$a$CJmH sH uT@"T Sprotna opomba - besedilo$a$PK![Content_Types].xmlN0EH-J@%ǎǢ|ș$زULTB l,3;rØJB+$G]7O٭V@Z5X6La7}_dW(,B")$vb'h Ji7C10\*?O 5[Kb@o IB%d&Z _:}O>5[2nx۽ۏo}N:/_wo^x⽝C>$-|a,&xQ,=[ Df%56 LX< #r.-y]D&2s1#(Q4a$ugJ9L̼C9[}`#W:U+Ē;X Jj"&' xnYHݱsy;!ֻƚoí w1u[ey}폲e{|bgnmMjm߼Ox;4à4T8p(oeMl/!&J'Srg8հշyCk,PSHK~>"Eܽb;UOK<$LU rPI=C,$.E¢!/SY}{`FX(<^fW%23-F&bYL7%׭˓KK 6HhfPQMhꔣgq\7W)5PV4whn]h+[P2#4kxh~)D$/,.ap%:DDġ$jryh4Dq+W@>XrM$L2LHiFdSPT+WҒ!݃p|yrA pxTN9&R3U5LvqDg!:.)\IyNG1β5C@dp*T]#尵HFNU4TEvM3,Z,/5V>um.nmw x?K=CCШ&3Iƛ2,5;5{rv&~mv-nyN`^04Yn,U ;|х7s*J%|~HljO"Evk3OH}T^PB ^+~Zh~˥n~|{(>0UەL}f)*3Lb W! :j~ j_F:n-wo4]Xv5jFVW+IfU*mnl+O#WPK! ѐ'theme/theme/_rels/themeManager.xml.relsM 0wooӺ&݈Э5 6?$Q ,.aic21h:qm@RN;d`o7gK(M&$R(.1r'JЊT8V"AȻHu}|$b{P8g/]QAsم(#L[PK-![Content_Types].xmlPK-!֧6 0_rels/.relsPK-!kytheme/theme/themeManager.xmlPK-!6^theme/theme/theme1.xmlPK-! ѐ' theme/theme/_rels/themeManager.xml.relsPK]  &&&)Fg9B %4Z@IRZhhR}ړB̽* (S\k}r<.Ʈ^B &d x!X02:I&S]"gg45678:;<=>?@ABCDEFGHIJKLM  ")!!8@0(  B S  ?F R?hpoD,B*@hh^h`.@hh^h`.hh^h`o(-?hF RpoT @hh^h`-a6 @ "),/12:;<=DT[eijmuwz{} $(,4:<@DFLZ`fjl|~PUnknownG.Cx Times New Roman5Symbol3. *Cx Arial?CG Times CEA$BCambria Math"1hGG))!0GGJHP  $P2!xx  OB INA TRZINKRAJEVNA SKUPNOST TRZINBarbara Gradiaek    Oh+'0(   @ L Xdlt|OBINA TRZINKRAJEVNA SKUPNOST TRZINNormalBarbara Gradiek2Microsoft Office Word@F#@+GS@+GS)GL' Rt   d.@Times New Roman--- 2 o_ cOBINA TRZIN      2 oc  @Times New Roman--- 2 _ cObinski svet    2 c    2 _c    2 _c  @Times New Roman--- 2 _ ctevilka: 3  2 c- 2 c1/99  2 c   %2 _cDatum: 09.02.1999    2 c    2 _c    2 _c    2 _c   2 _qcNa podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS t. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in     }2 _Lc74/98) je obinski svet obine Trzin na 3. redni seji dne 09.02.1999 sprejel  2 c    2 #_c    2 2_c  @Times New Roman--- 2 MQ cS T A T U T  2 Mc  @Times New Roman---  2 gc   2 \ cObine Trzin       2 c  ---  2 _c    2 _c  @Times New Roman--- &2 _c1. SPLONE DOLOBE      2 c  ---  2 _c  @Times New Roman--- 2 c1. len  2 c    2 _c   2 _^cObina Trzin je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na obmoju naselja Trzin.        2 c    2 _c   D2 _&cSede obine je v Trzinu, Mengeka 9.     2 Gc    2 #_c   e2 3_<cObmoje, ime in sede obine se lahko spremeni po postopku,     :2 3cki ga doloa zakon, z zakonom.    2 3c    2 Dc   2 Uc2. len  2 Uc    2 f_c   2 w_acObina v okviru Ustave in zakonov samostojno opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo      2 _bcprebivalce obine in naloge iz dravne pristojnosti, ki jih s soglasjem obine prenese v obinsko                 (2 _cpristojnost drava.  2 c   2 c   2 c3. len  2 c    2 _c   m2 _AcOsebe, ki imajo na obmoju obine stalno prebivalie, so obani.     2 c    2 _c   I2 _)cObina varuje koristi in pravice obanov.   2 Qc    2 _c   2 _acObani uresniujejo lokalno samoupravo v obini oz. odloajo o javnih zadevah neposredno in prek    D2 _&corganov obine, ki jih volijo na podla p2 CCcgi splone in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim    }2 0_Lcglasovanjem in v drugih organih in delovnih telesih v skladu s tem statutom.     2 0 c    2 A_c   2 R_ecNeposredno obani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev na zborih obanov, z referendumom     2 c_ cin ljudsko  2 cc  2 c ciniciativo.  2 cc    2 t_c   2 _hcNa osnovi odloitve organov obine se lahko v posamezne oblike odloanja vkljuijo tudi osebe, ki imajo     2 _hcv obini zaasno prebivalie in osebe, ki so lastniki zemlji in drugih nepreminin na obmoju obine.     2 c    2 c   2 c4. len  2 c    2 c   .2 _cNa obmoju obine Trzin     2 c  2 Mcse lahko na pobudo zbora obanov ali 20 % polnoletnih prebivalcev doloenega    2 _icdela obine ustanovi etrtna skupnost kot oji del obine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni    v2 _Gcstatus etrtnih skupnosti so doloeni s tem statutom in odlokom obine.     2 c  "SystemЭT--ccbbaa՜.+,0  hp  TRZING  OBINA TRZIN OBINA TRZIN NaslovTitle  !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvwxyz{|}~      !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNPQRSTUVWXYZ[\]^_`bcdefghijklmnopqrstuwxyz{|}Root Entry FmhS1TableO("WordDocument4SummaryInformation(a)DocumentSummaryInformation8vCompObj|  F*Dokument programov Microsoft Word 972003 MSWordDocWord.Document.89q